Page 185 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 185
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ...
hkrati s poklicnimi glasbeniki – pevskimi solisti in inštrumentalnimi glas-
beniki.20 Statistični podatki o številu nastopov kažejo relativno dinamično
dejavnost tega ljubiteljskega zbora. Nastopal je povprečno desetkrat na leto,
sodeloval na koncertih drugih prirediteljev, nastopal na radiu in na različ-
nih drugih pomembnih prireditvah.21 Koncerti GM so bili običajno dobro
obiskani, kar dokazujejo tudi v poročilih prikazani podatki o njihovi finanč-
ni uspešnosti. Zbor GM je tudi po prvi vojni obdržal reprezentativno funk-
cijo in se je konec dvajsetih in na začetku tridesetih let 20. stoletja dokazo-
val na turnejah kot reprezentant slovenske (in jugoslovanske) glasbe.22 Tuji
kritiki so večinoma dobro ocenili poustvarjalno raven zbora,23 a kljub temu
danes o njegovi umetniški moči zaradi nedosegljivih zvočnih posnetkov ob-
jektivno žal ne moremo soditi.24 Pri izboru repertoarja za društvene koncer-
te je umetniški odsek GM upošteval pričakovanja in želje poslušalcev svojih
koncertov. Ti so v nasprotju s poznavalci pripadali večinoma tipu ljubitelja25
in bili naklonjenemu emocionalno neposredno delujoči vokalni oziroma vo-
kalno-inštrumentalni glasbi. Pri GM so vztrajali pri izvajanju monumental-
nih vokalno-inštrumentalnih del oratorijskega tipa, ki so, tudi zaradi velikega
števila izvajalcev, že od samega začetka koncertne dejavnosti pritegovala ob-
činstvo.26 Zbor GM je nekatere slovenske skladatelje spodbudil k ustvarjan-
20 Potrebe pa so narekovale, da so nekateri člani zbora GM – ljubitelji nastopili skupaj s poklicnimi
pevci tudi v opernih predstavah ljubljanskega Narodnega gledališča.
21 Prim. Karel Mahkota, »Pregledi in seznami koncertov in nastopov od leta 1884 do leta 1941«, tip-
kopis, arhiv Glasbene matice, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
22 Za turneje po Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski je repertoar več mesecev z zborom vadil Matej
Hubad, za turneji po Franciji in Bolgariji pa Mirko Polič.
23 Karel Mahkota, »Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice na Češkoslovaškem«, Nova Muzika 1,
št. 4 (1928): I–VIII; K. Mahkota: »Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice na Poljskem«, Nova
Muzika 1, št. 6 (1928): 39–42.
24 Tomaž Faganel, »Kritike zbora Glasbene matice v luči njegovega mednarodnega delovanja«, De
musica disserenda 3, št. 1 (2007): 85.
25 Pojmovni par poznavalec (nem. Kenner) proti ljubitelj (nem. Liebhaber) se je v zgodovini recepcije
uporabljal že od začetka 19. stoletja. Gl. Erich Reimer, »Kenner – Liebhaber – Dilettant«, v Hand
wörterbuch der musikalischen Terminologie, ur. Hans Heinrich Eggebrecht (Wiesbaden: Franz Stei-
ner Verlag, 1975), 8.
26 Izvedbe vokalno-inštrumentalnih del so se začele na prvem koncertu GM leta 1892 z Dvořáko-
vim delom 149. psalm za mešani zbor in orkester. Ker so koncerti z vokalno-inštrumentalnimi deli
pritegnili največ poslušalcev, so se pri GM zanje odločali kljub zahtevnosti organizacije in velikim
stroškom ter desetletja vztrajali pri takšni usmeritvi. Dirigent Mirko Polič je tako leta 1930 z zbo-
rom GM pripravil izvedbo več kot osemdeset let stare Berliozove »dramatične legende« Fausto-
vo pogubljenje (La damnation de Faust, ponovne izvedbe tudi 1931 in 1934), za odprtje prenovljene
dvorane v stavbi Filharmonične družbe leta 1936 pa izvedbo sedem desetletij starega Lisztovega
oratorija Kristus (Krisztus).
183
hkrati s poklicnimi glasbeniki – pevskimi solisti in inštrumentalnimi glas-
beniki.20 Statistični podatki o številu nastopov kažejo relativno dinamično
dejavnost tega ljubiteljskega zbora. Nastopal je povprečno desetkrat na leto,
sodeloval na koncertih drugih prirediteljev, nastopal na radiu in na različ-
nih drugih pomembnih prireditvah.21 Koncerti GM so bili običajno dobro
obiskani, kar dokazujejo tudi v poročilih prikazani podatki o njihovi finanč-
ni uspešnosti. Zbor GM je tudi po prvi vojni obdržal reprezentativno funk-
cijo in se je konec dvajsetih in na začetku tridesetih let 20. stoletja dokazo-
val na turnejah kot reprezentant slovenske (in jugoslovanske) glasbe.22 Tuji
kritiki so večinoma dobro ocenili poustvarjalno raven zbora,23 a kljub temu
danes o njegovi umetniški moči zaradi nedosegljivih zvočnih posnetkov ob-
jektivno žal ne moremo soditi.24 Pri izboru repertoarja za društvene koncer-
te je umetniški odsek GM upošteval pričakovanja in želje poslušalcev svojih
koncertov. Ti so v nasprotju s poznavalci pripadali večinoma tipu ljubitelja25
in bili naklonjenemu emocionalno neposredno delujoči vokalni oziroma vo-
kalno-inštrumentalni glasbi. Pri GM so vztrajali pri izvajanju monumental-
nih vokalno-inštrumentalnih del oratorijskega tipa, ki so, tudi zaradi velikega
števila izvajalcev, že od samega začetka koncertne dejavnosti pritegovala ob-
činstvo.26 Zbor GM je nekatere slovenske skladatelje spodbudil k ustvarjan-
20 Potrebe pa so narekovale, da so nekateri člani zbora GM – ljubitelji nastopili skupaj s poklicnimi
pevci tudi v opernih predstavah ljubljanskega Narodnega gledališča.
21 Prim. Karel Mahkota, »Pregledi in seznami koncertov in nastopov od leta 1884 do leta 1941«, tip-
kopis, arhiv Glasbene matice, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
22 Za turneje po Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski je repertoar več mesecev z zborom vadil Matej
Hubad, za turneji po Franciji in Bolgariji pa Mirko Polič.
23 Karel Mahkota, »Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice na Češkoslovaškem«, Nova Muzika 1,
št. 4 (1928): I–VIII; K. Mahkota: »Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice na Poljskem«, Nova
Muzika 1, št. 6 (1928): 39–42.
24 Tomaž Faganel, »Kritike zbora Glasbene matice v luči njegovega mednarodnega delovanja«, De
musica disserenda 3, št. 1 (2007): 85.
25 Pojmovni par poznavalec (nem. Kenner) proti ljubitelj (nem. Liebhaber) se je v zgodovini recepcije
uporabljal že od začetka 19. stoletja. Gl. Erich Reimer, »Kenner – Liebhaber – Dilettant«, v Hand
wörterbuch der musikalischen Terminologie, ur. Hans Heinrich Eggebrecht (Wiesbaden: Franz Stei-
ner Verlag, 1975), 8.
26 Izvedbe vokalno-inštrumentalnih del so se začele na prvem koncertu GM leta 1892 z Dvořáko-
vim delom 149. psalm za mešani zbor in orkester. Ker so koncerti z vokalno-inštrumentalnimi deli
pritegnili največ poslušalcev, so se pri GM zanje odločali kljub zahtevnosti organizacije in velikim
stroškom ter desetletja vztrajali pri takšni usmeritvi. Dirigent Mirko Polič je tako leta 1930 z zbo-
rom GM pripravil izvedbo več kot osemdeset let stare Berliozove »dramatične legende« Fausto-
vo pogubljenje (La damnation de Faust, ponovne izvedbe tudi 1931 in 1934), za odprtje prenovljene
dvorane v stavbi Filharmonične družbe leta 1936 pa izvedbo sedem desetletij starega Lisztovega
oratorija Kristus (Krisztus).
183
