Page 25 - Poučevanje zunaj učilnice

Pouˇ cevanje na prostem v osnovni šoli

sti uˇcencev, zlasti hitrosti, eksplozivne moˇci in vzdržljivosti (Pasek idr.,
2020).
Poleg gibalnih uˇcinkov literatura poudarja tudi psihološke in fiziološke
koristi uˇcenja na prostem. Dettweiler idr. (2017) so pokazali, da ima lahko
pouk na prostem ugodne uˇcinke na dnevni ritem kortizola pri uˇcencih,
kar nakazuje potencial zunanjega uˇcnegaokolja zazmanjševanješolske-
ga stresa. Rachel Szczytko idr. (2018) so pri uˇcencih s ˇcustvenimi, kogni-
tivnimi in z vedenjskimi težavami ugotovili pozitivne uˇcinke zunanjega
okoljskega izobraževanja na pozornost, vedenje ter uˇcne izide. Ti rezul-
tati so skladni s širšimi teoretiˇcnimi izhodišˇci o vplivu naravnega okolja
na pozornost, samoregulacijo in psihološko obnovo (Kuo idr., 2019).
Kljub številnim pozitivnim ugotovitvam pa literatura opozarja na po-
membne metodološke omejitve. Ena kljuˇcnih dilem je, ali so ugodni
uˇcinki posledica samega zunanjega okolja ali predvsem posledica ak-
tivnejših, bolj izkustvenih in sodelovalnih metod, ki se pogosteje upo-
rabljajo pri pouku na prostem. Nekatere raziskave, v katerih so bile uˇcne
metode bolj primerljive med zunanjim in notranjim okoljem, poroˇca-
jo o manjših ali neznaˇcilnih razlikah v kognitivnih dosežkih (Aflalo idr.,
2019; Myhre idr., 2023). To kaže, da pouˇcevanje na prostem samo po sebi
ni nujno uˇcinkovitejše, temveˇcpostane pedagoško moˇcno predvsem ta-
krat, ko je kakovostno naˇcrtovano, strukturirano in vsebinsko povezano
zuˇcnimi cilji.
Pomemben dejavnik uspešne implementacije predstavljajo uˇcitelji.
Raziskave kažejo, da so za kakovostno pouˇcevanje na prostem potrebne
specifiˇcne kompetence, povezane z naˇcrtovanjem dejavnosti, vodenjem
skupine, uporabo okolja kot uˇcnega vira, zagotavljanjem varnosti, dife-
renciacijo, refleksijo in evalvacijo uˇcnega procesa (Rickinson idr., 2004;
Waite, 2020). Hkrati uˇcitelji pogosto poroˇcajo o ovirah, kot so neugodne
vremenske razmere, pomanjkanje ˇcasa, administrativne zahteve, reševa-
nje varnostnih vprašanj, neustrezna velikost skupin, pomanjkanje didak-
tiˇcnih gradiv in omejen dostop do primernih zunanjih prostorov. Zato se
pouˇcevanje na prostem ne more razvijati zgolj kot individualna pobuda
posameznega uˇcitelja, temveˇc zahteva širšo institucionalno, organizacij-
sko in sistemsko podporo.
V slovenskem prostoru je empiriˇcnih raziskav o pedagoških praksah
pouˇcevanja na prostem še vedno razmeroma malo. Še posebej primanj-
kuje raziskav, kibihkrati preuˇcevale pogostost izvajanja pouka na pro-
stem, zaznane uˇcinke, kompetence uˇciteljev, ovire in potrebe po podpori.
Namen priˇcujoˇce raziskave je bil zato analizirati pedagoške prakse pou-

25