Page 118 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

nost, saj prav skozi te procese otrok razvija razumevanje sveta (Montes-
sori, 1967). Podobno že Rousseau opozarja, da uˇcenje ne sme prehitevati
izkušnje. Otrok mora najprej živeti, se gibati, raziskovati, šele nato lahko
razume. Narava je pri tem njegov prvi uˇcitelj, ne zato, ker bi bila popolna,
temveˇc ker je nepredvidljiva in zahteva odziv (Rousseau, 1979).
ˇ Ce te klasiˇcne uvide povežemo s sodobnim enaktivnim pristopom, do-
bimo precej jasno sliko. Uˇcenje ni prenos znanja, temveˇc proces orienta-
cije v svetu. In ta orientacija je vedno telesna. Ne zgodi se v izoliranem ko-
gnitivnem prostoru, ampak v gibanju, v zaznavanju, v odnosu do okolja.
Prav v tej dinamiki se oblikujejo tudi ˇcustva, pozornost in smisel. Kljub
tem uvidom pa sodobni izobraževalni sistemi pogosto ohranjajo duali-
stiˇcne prakse, ki telo reducirajo na podporno funkcijo kognicije.
Tu se zaˇcne kazati tudi specifiˇcen pomen naravnega okolja. Narava ni
vnaprej strukturirana kot uˇcilnica. Ne ponuja stabilnih referenc in eno-
znaˇcnih rešitev. Zahteva zaznavanje, prilagajanje, odloˇcanje. Otrok se
mora v njej nenehno orientirati: npr. kje stopiti, kako se gibati, kaj po-
meni doloˇcen obˇcutek itd. In prav v tem procesu se uˇcenje zgosti ter
postane neposrednejše, bolj ˇcustveno obarvano in celostnejše. ˇ Ce te uvi-
de vzamemo resno, se pokaže potreba po okviru, ki ne le opisuje utele-
šenost, temveˇc jo tudi sistematiˇcno konceptualizira. Utelešenost v tem
kontekstu ne pomeni zgolj dejstva, da imamo telo, temveˇcda telo aktiv-
no strukturira naˇcin, kako zaznavamo, delujemo in razumemo svet. Kot
poudarja Gallagher (2005), telesne sheme in senzomotoriˇcne zmožnosti
niso le podpora kogniciji, temveˇc njen konstitutivni del. Spoznavanje
tako ni loˇceno od telesa, temveˇc je vedno že oblikovano skozi njegovo
delovanje.
Na tej toˇcki logosomatski pogled zato ne deluje veˇc kot dodatek, am-
pak kot logiˇcna posledica. ˇ Ce je uˇcenje utelešeno, potem gibanje ni zgolj
sredstvo za dosego cilja, temveˇc medij, skozi katerega se pomen sploh
lahko vzpostavi. Telesenje pa je proces, v katerem se ta dinamika organi-
zira kot doživeta izkušnja, in ne le abstrakten miselni proces. Pouˇcevanje
na prostem v tem smislu ni zgolj sprememba prostora, temveˇc spremem-
ba razumevanja uˇcenja samega.

Rezultati in teoretske izpeljave
Narava kot epistemološki prostor
Zgoraj smo pokazali, da je uˇcenje utelešen proces, ki nastaja skozi giba-
nje in interakcijo z okoljem, tu pa se razpre naslednje vprašanje: ali je za
takšno uˇcenje vsako okolje enakovredno? Na prvi pogled bi lahko rekli,

118