Page 94 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 94

Nika Golob in Marjeta Capl


                  tezo, da kljub vseprisotnosti tehnologije v vsakdanjem življenju njena peda-
                  goško smiselnarabavizobraževanjuzaostaja(Amhagidr.,2019).Tavrzelviso-
                  košolskim institucijam, ki izobražujejo učitelje, nalaga dvojno odgovornost:
                  ne le da morajo študente opremiti z digitalnimi kompetencami, temveč mo-
                  rajo najprej nadoknaditi primanjkljaje iz njihovega preteklega šolanja. Brez
                  sistematičnega vključevanja takšnih izkušenj v študijske programe tvegamo,
                  da bodo bodoči učitelji v razrede vstopali nepripravljeni na izzive sodobnega
                  pouka (Instefjord in Munthe, 2017).
                    Kljub pomanjkanju izkušenj so se študenti na aplikacijo odzvali izjemno
                  pozitivno, kar kaže na njihova potencial in pripravljenost za učenje. Visok
                  odstotek (91,8) tistih, ki so se naučili nečesa novega, in prepričanje ve-
                  čine (67,3), da jih je aplikacija bolje pripravila na praktično delo, potrjujeta
                  učinkovitost virtualnih laboratorijev kot pripravljalnega orodja. Ta ugotovi-
                  tev je v skladu z raziskavami, ki kažejo, da lahko simulacije zmanjšajo kogni-
                  tivno obremenitev, saj se študenti v varnem okolju seznanijo s postopki in
                  z opremo, preden se soočijo z realnim laboratorijskim delom (Mulyani idr.,
                  2023; Chan idr., 2021). To jim omogoča, da se pri delu v živo bolj osredotočijo
                  na opazovanje in razumevanje pojavov namesto na tehnične vidike izvedbe.
                    Zanimiv je razkorak med usvojitvijo konceptualnega znanja in razumeva-
                  njem problemskega konteksta. Medtem ko je večina študentov (77,6) razu-
                  mela ključno vlogo indikatorja, jih je velika večina spregledala širšo zgodbo o
                  onesnaženju reke. To nakazuje, da so bili osredotočeni na proceduralno zna-
                  nje (»kako izvesti titracijo«) na račun problemskega učenja (»zakaj to poč-
                  nemo«). Ta ugotovitev je neposredno povezana z izzivi problemsko zasnova-
                  nega učenja v digitalnih okoljih (Shultz in Li, 2016). Kaže, da zgolj vključitev
                  problema v ozadje ni dovolj; digitalna orodja morajo biti zasnovana tako, da
                  aktivno spodbujajo refleksijo in povezovanje med postopki in njihovo aplika-
                  cijo v realnem svetu. Za bodoče učitelje je to ključnega pomena, saj morajo
                  znati naravoslovne vsebine predstaviti na način, ki je za učence relevanten in
                  smiseln.
                    Mnenja študentov o prednostih in slabostih aplikacije odražajo njihovo
                  razvijajočo se kritično digitalno kompetenco na področju vrednotenja. Kri-
                  tike, kot sta angleški jezik in tehnične omejitve, kažejo, da študenti tehno-
                  logije ne sprejemajo nekritično, temveč jo vrednotijo z vidika uporabnosti v
                  specifičnem (slovenskem) kontekstu. Po drugi strani pa pohvale grafične po-
                  dobe in realizma potrjujejo načela kognitivne teorije multimedijskega uče-
                  nja, ki poudarjajo pomen vizualne podpore pri učenju (Mulyani idr., 2023).
                    Končno realistična percepcija vloge tehnologije kaže na zrelost bodočih
                  učiteljev. Njihovo mnenje, da so virtualni laboratoriji odlično dopolnilo, a ne


                  94
   89   90   91   92   93   94   95   96   97   98   99