Page 95 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Razvijanje digitalnih kompetenc študentov razrednega pouka pri pouku kemije

nadomestilo za delo v živo, je v skladu s sodobnimi didaktičnimi pogledi
(Tondeur idr., 2017). Prepoznavajo, da simulacije najbolje razvijajo znanja ke-
mijskega računanja in proceduralno razumevanje, medtem ko so za razvoj
finih motoričnih spretnosti in nepredvidljivih izkušenj nujni realni eksperi-
menti. Ta sposobnost presojanja, kdaj in kako uporabiti določeno tehnolo-
gijo, je v središču modela TPACK in ključna kompetenca učinkovitega učitelja
21. stoletja (Voogt idr., 2013). Izkušnja z aplikacijo Titration screen experiment
je tako prispevala ne le k predmetnemu znanju študentov, temveč tudi k ra-
zvoju njihove profesionalne pedagoške presoje in razvijanju različnih podro-
čij digitalnih kompetenc.

Zaključek
Ustrezno razvite digitalne kompetence za bodoče učitelje razrednega pouka,
ki želijo učinkovito in navdihujoče poučevati naravoslovje, je nepogrešljiva.
Omogoča jim ustvarjanje dinamičnejšega, interaktivnejšega in bolj vključu-
jočega učnega okolja, ki pri učencih spodbuja raziskovalno razmišljanje in jih
bolje pripravi na izzive 21. stoletja. Študije primerov in raziskave jasno kažejo,
da lahko premišljena in pedagoško utemeljena integracija digitalnih orodij
hkrati izboljša tako specifično predmetno znanje kot tudi širše digitalne kom-
petence.Ključnegapomenaje,daprogramizaizobraževanjeučiteljevprepo-
znajo to potrebo in v svoje kurikule sistematično vključijo razvoj digitalnih
kompetenc ter tako bodoče generacije učiteljev opolnomočijo za uspešno
poučevanje v digitalni dobi, kar so ugotovili tudi avtorji mnogih raziskav.

Literatura
Amhag, L., Hellström, L., in Stigmar, M. (2019). Teacher educators’ use of digi-
tal tools and needs for digital competence in higher education. Journal of
Digital Learning in Teacher Education, 35(4), 203–220.
Bačnik, A., in Poberžnik, A. (2021). Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri
predmetu Kemija. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Banda, H. J., in Nzabahimana, J. (2023). Impact of PhET interactive simulation-
based learning on Malawian physics students’ motivation and academic
achievement. Journal of Science Education and Technology, 32, 127–141.
Cavinato, A. G. (2017). Challenges and successes in implementing active lear-
ning laboratory experiments for an undergraduate analytical chemistry
course. Analytical and Bioanalytical Chemistry, 409, 1465–1470.
Chan, P., Van Gerven, T., Dubois, J.-L., in Bernaerts, K. (2021). Virtual chemical
laboratories: A systematic literature review of research, technologies and
instructional design. Computers and Education Open, 2, 100053.
Dolničar, D., Boh Podgornik, B., in Ferk Savec, V. (2022). The students’ percep-

95