Page 22 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Nežka Kuzmin Delgiusto Obravnava glagola v 5. razredu osnovne šole z uporabo
Osnovna šola Cirila Kosmača Piran, transdukcije narativne ilustracije v brezbesedni slikanici
Slovenija
nezka.kuzmin@gmail.com
Učitelji pri svojem delu pogosto uporabljajo večkodna besedila, katerih pomen
© 2026 Nežka Kuzmin Delgiusto je realiziran z več kot enim semiotskim kodom. Mednje sodijo tudi slikanice, ki na
različne načine združujejo besedne in nebesedne semiotske kode. Posebno vr-
sto slikanice predstavljajo brezbesedne slikanice, ki jih z vidika vizualne slovnice
(Kress in van Leeuwen, 2007; Starc, 2008) opredelimo kot besedila, sestavljena
pretežno iz slikovnega, pri čemer je besedni kod prisoten le v naslovu in navedbi
avtorja. Njihov pomen naslovnik osmisli z odkrivanjem zvez med posameznimi
slikami ter z njihovim povezovanjem v zgodbo s pretvarjanjem pomena iz enega
koda v drugega. Tak proces pretvorbe imenujeta Bezemer in Kress (2008, str. 175)
transdukcija.
V prispevku preučimo didaktično možnost rabe transdukcije narativne ilustracije
v brezbesedni slikanici za učenje glagola kot besedne vrste. To je namreč jezi-
kovna tema, ki učencem pogosto povzroča težave (Šek Mertük, 2019, str. 11). Pri
tem izhajamo iz teoretičnih spoznanj vizualne slovnice.
V raziskavi je sodelovalo 67 učencev petega razreda, ki so na podlagi izbrane na-
rativne ilustracije izpolnjevali učni list s tabelo, ki je služila kot izhodišče za analizo
pridobljenih podatkov. Tabela je bila zasnovana v treh stolpcih, ki so predstavljali
tri medsebojno povezane naloge. V prvem stolpcu so učenci v povedi opisali de-
janje živali, v drugem stolpcu so iz zapisane povedi izpisali besede (glagole), ki
izražajo dejanje, v tretjem pa so pojasnili, kako je izbrano dejanje prikazano na
ilustraciji oziroma s katerimi seimotskimi znaki je izraženo. Rezultati raziskave ka-
žejo, da je obravnava glagola z uporabo transdukcije narativne ilustracije v brez-
besedni slikanici smiselna in koristna, saj učenec/ka pridobiva vedenja o glagolu
z lastnim aktivnim raziskovanjem in spoznavanjem. Učencev ne usmerja le k pre-
poznavanju glagola z uporabo slikovnega koda, temveč hkrati spodbuja razvoj
večkodne pismenosti, kar je zaradi narave sodobnih besedil ključnega pomena.

Bezemer, J., in Kress, G. (2008). Writing in multimodal texts: A social semiotic acco-
unt of designs for learning. Written Communication, 25(2), 166–195.
Kress, G., in van Leeuwen, T. (2007). Reading images: The grammar of visual design
(2.izd.).Routledge.
Starc, S. (2008). Osnovnošolsko učbeniško besedilo kot besedilo kolonija, sesta-
vljeno iz besednih in nebesednih znakov. V V. Medved-Udovič, M. Cotič in M.
Cencič (ur.), Sodobne strategije učenja in poučevanja (str. 45–56). Univerza na
Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Šek Mertük, P. (2019). Predlogi učiteljev za obravnavo vsebin v e-okolju. V N. Ulč-
nik (ur.), Slovenščina na dlani 2 (str. 9–14). Univerzitetna založba Univerze v
Mariboru.

Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026

https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.19 22