Page 20 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Simona Kranjc Pomen brez avtorja? Primerjalna diskurzna analiza
Univerza v Ljubljani, Slovenija človeškega in strojno generiranega komentarja
simona.kranjc@ff.uni-lj.si
©2026SimonaKranjc
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
Prispevek na podlagi primerjalnediskurzneanalizekomentarjev,nastalih ob izidu
knjige Branka Grimsa (2024), raziskuje, kako se pomen tvori v človeško napisa-
nih in strojno generiranih besedilih. Izhodišče predstavlja publicistični komentar
»Grimsove pravljice,« objavljen v tedniku Mladina (Volk, 2024), ki služi kot primer
jasno pozicioniranega in ideološko zaznamovanega javnega odziva. Za namen
primerjave so bili na isto temo oblikovani še trije dodatni komentarji s pomočjo
treh različnih velikih jezikovnih modelov, pri čemer so vsi odgovarjali na enako
komunikacijsko nalogo z vnaprej določenim naslovnikom, žanrom in obsegom
besedila.
Analiza temelji na razumevanju pomena kot diskurznega učinka (Fairclough,
1995; van Dijk, 2008; Gumperz, 1982) in primerja štiri komentarje v več ključnih raz-
sežnostih: v načinu oblikovanja in ohranjanja stališča, v strategijah nagovarjanja
naslovnika, v rabi retoričnih sredstev ter v razvoju argumentacije skozi besedilo.
Posebna pozornost je namenjena napetosti med avtorsko intencionalnostjo in
avtomatiziranim tvorjenjem besedila ter vprašanju, kako se v strojno generiranih
komentarjih kljub odsotnosti človeškega avtorja oblikujejo implicitni pomeni in
ideološke usmeritve.
Rezultati analize kažejo, da so VJM v strojno generiranih komentarjih sposobni
uspešno posnemati formalne in žanrske značilnosti publicističnega komentarja
ter vzpostaviti koherentno in notranje skladno argumentacijo. Hkrati pa se v pri-
merjavi s človeškim komentarjem pokažejo opazne razlike. Strojna besedila pra-
viloma uporabljajo bolj previdne pragmatične strategije, se redkeje poslužujejo
tveganih diskurznih potez in ohranjajo stabilnejše, a manj dinamično vrednotenj-
sko stališče. Posledično delujejo manj konfliktno in semantično manj odprto.
Tako oblikovana analiza se umešča med razprave o vlogi umetne inteligence v
sodobnih procesih tvorjenja pomena (Bender idr., 2021) in hkrati problematizira
vprašanja avtorstva, diskurzivne odgovornosti ter mesta človeka v okviru večraz-
sežne in večkodne pismenosti (Kress, 2010).
Bender,E.M.,Gebru,T.,McMillan-Major,A.,inShmitchell,S.(2021).On thedangers
of stochastic parrots: Can language models be too big? V FAccT ’25: Procee-
dings of the ACM Conference on Fairness, Accountability, and Transparency (str.
610–623). Association for Computing Machinery.
Fairclough, N. (1995). Critical discourse analysis: The critical study of language. Lon-
gman.
Gumperz, J. J. (1982). Discourse strategies. Cambridge University Press.
Grims,B.(2024).Zmagadobrega:vodnikzabojprotikulturnemumarksizmu. M.Dra-
goš Grims.
Kress, G. (2010). Multimodality:Asocialsemioticapproachtocontemporarycommu-
nication. Routledge.
Volk, L. (2024, 16. februar). Grimsove pravljice. Mladina.
Van Dijk, T. A. (2008). Discourse and power. Palgrave Macmillan.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.17 20