Page 16 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost
P. 16
Nickolas Komninos Ko se pomen nadgrajuje med kodi: korpusno podprta
Univerza v Vidmu, Italija raziskava večkodnih osmrtnic in implikacije za pismenost
nickolas.komninos@uniud.it
v maternem jeziku
© 2026 Nickolas Komninos
Sodobno ustvarjanje pomenov se vse pogosteje odvija na platformah, kjer jezik
vstopa v interakcijo s sliko, zvokom, postavitvijo in algoritmi. Ta premik predsta-
vlja izziv za koncept tradicionalne pismenosti v maternem jeziku, ki poudarja tisk
in obravnava nebesedne semiotske vire kot sekundarne. Pričujoči prispevek, iz-
hajajoč iz teorije večrazsežne pismenosti (Kress in van Leeuwen, 1996), uporablja
diskurz osmrtnic kot študijo primera, kako se uveljavljen žanr prilagaja novim me-
dijskim okoljem – in kaj to pomeni za izobraževanje na področju pismenosti.
Raziskava analizira namensko zgrajen korpus osmrtnic nogometašev v petih me-
dijskih kontekstih: v resnem tisku, tabloidnih časopisih, institucionalnih spletnih
mestih, na radiu in v kratkih videoposnetkih. Z uporabo funkcijsko usmerjenega
okvira analize potez (move analysis) v kombinaciji s korpusnimi metodami (frazni
okviri in sintaktična kompleksnost) (Biber idr., 1998; Butcher in Helmond, 2018)
prispevek prikazuje, kako so osrednji nameni osmrtnice – objava smrti, legitima-
cija pokojnika, življenjepis in zapuščina – prepoznavni na različnih platformah,
čeprav se uresničujejo z različnimi semiotskimi konfiguracijami. Tiskana in institu-
cionalna besedila žanrsko funkcijo opravljajo predvsem z retoričnim zaporedjem
in jezikovnimi izbirami na ravni stavka, medtem ko avdio in zlasti video vsebine
ključne funkcije prerazporedijo med govorjeno pričevanje, arhivske posnetke,
glasbo, besede na zaslonu in montažo. Tako pomen zaradi večkodnosti ni samo
»dodan«, temveč je reorganiziran, pri čemer nebesedni semiotski viri prevzemajo
komunikacijsko delo, ki ga tradicionalno opravljajo besede.
Prispevek nato rezultate predstavi kot zahteve po večrazsežni pismenosti, upo-
rabne tudi za pouk maternega jezika: pri učencih je namreč treba razvijati zmo-
žnosti prepoznavanja namenov v različnih žanrih, ugotavljanja verodostojnosti
podatkov in stališč na podlagi večkodnih dokazov ter njihove interpretacije, kako
omejitve platform in algoritmi oblikujejo tisto, kar postane »izrekljivo« in »vidno«
(Bender idr., 2021). Razprava se sklene s tvorjenjem spominskih besedil, ustvarje-
nihz umetnointeligenco,kot naslednjimkorakom:kostroji reproducirajožanrske
poteze in frazeologijo, mora večrazsežna pismenost vključevati tudi kritično za-
vedanje o avtomatizaciji, avtorstvu in odgovornosti pri javnem sporazumevanju.
Bender,E.M.,Gebru,T.,McMillan-Major,A.,inShmitchell,S.(2021).On thedangers
of stochastic parrots: Can language models be too big? V FAccT ’21: Procee-
dingsofthe2021ACMConferenceonFairness,Accountability,andTransparency
(str. 610–623). Association for Computing Machinery.
Biber, D., Conrad, S., in Reppen, R. (1998). Corpus linguistics: Investigating language
structure and use. Cambridge University Press.
Bucher, T., in Helmond, A. (2018). The affordances of social media platforms. V J.
Burgess, A. Marwick, in T. Poell (ur.), The SAGE handbook of social media (str.
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
233–253). Sage.
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov Kress, G., in van Leeuwen, T. (1996). Reading images: The grammar of visual design.
mednarodnega simpozija Routledge.
Koper, 19.–20. marec 2026
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.13 16
