Page 532 - Tomajci

Polona Sitar

in materialni kazalniki razslojenosti. V kontekstu preučevanja materialne
kulture izhajamo iz predpostavke, da materialni predmeti tudi ustvarjajo,
gradijo, materializirajo in mobilizirajo zgodovino, stike ter razmerja, za-
to niso zgolj preprosti rekviziti zgodovine, ampak orodja, s katerimi ljudje
oblikujejo svoja življenja (Gerritsen in Riello 2014; Roche 1997).
Raziskavo metodološko utemeljujemo na analizi znanstvene literature,
statističnih virov in arhivskega gradiva, ki temelji na arhivskih fondih ob-
čine Tomaj, Pokrajinskega arhiva Koper in arhivih Centralnega komiteja
Komunistične partije Slovenije/Zveze komunistov Slovenije (1945–1954)
Arhiva Republike Slovenije. Prav tako izhajamo iz tipkopisnih in rokopi-
snih del msg. Albina Kjudra (cerkvene kronike, dnevniški zapiski in spomi-
ni), ki ponujajo uvid v delovanje skupnosti skozi prizmo lokalne cerkvene
avtoritete v poznem 19. in prvi polovici 20. stoletja.
Raziskava temelji na metodi ustne zgodovine, ki nam omogoča vpogled v
dojemanje dogodkov in vrednot sogovornikov ter sogovornic, zato je upo-
rabna za zbiranje subjektivnih, ne objektivnih informacij (Thompson 1978;
Ritchie 1994). Kot pravi Paul Thompson (1978, 296–301) intervjuji ustne
zgodovine priskrbijo pogled na prenos vrednot skozi generacije in podajo
boljši vpogled v kulturne vzorce ter občutke posameznika. Zanimalo nas
bo območje posameznikovega individualnega mikrosveta, ki ga, kot pravi
Mojca Ramšak (2003, 105), bolje obvlada kot območje makrosveta medse-
bojnih sistemov družbe, kot so država, njene institucije, ideološki aparati
države, ekonomska in razredna razmerja. Usten dokaz izvira iz neposre-
dne osebne izkušnje, zato ne more biti potrjen, lahko pa je ovrednoten z
umestitvijo v širši kontekst, pri čemer sta potrebni ustrezna kritika virov
in ureditev gradiva za analizo. Vse skupaj bomo zato tudi utemeljili na te-
oretskih spoznanjih relevantne literature za razumevanje širšega družbe-
nega in zgodovinskega konteksta.
Prav tako smo izvedli 30 polstrukturiranih intervjujev s prebivalci in
prebivalkami Tomaja, kjer smo se po načelu etnografskega raziskovanja
v obliki snežne kepe zbližali z osrednjo sogovornico v vasi, z njo opravi-
li polstrukturirani intervju, potem pa nas je predstavila svoji mreži ljudi.
Sogovornikom in sogovornicam je skupno, da so bili rojeni v Tomaju ali
so se tja priselili v zgodnji mladosti. Večina jih je bila rojenih pred drugo
svetovno vojno, v manjši meri pa smo vključili tudi generacijo, rojeno v 50.
letih prejšnjega stoletja.¹ Obema generacijama sogovornikov in sogovornic

¹ Sogovornikov/-c ne bomo poimenovali s pravim imenom in priimkom, ampak bomo upo-
rabljali izmišljena imena, da bi jim zagotovili anonimnost in zavarovali njihovo zasebnost.

530