Page 437 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

vali,jedružina Černenakupovalanepremičnine, modernizirala vinograd,
elektrificirala mlin in se pričela zanimati za turizem (Trobec Franetič 1992,
42–44).⁶
Razvoj kapitalizma, parlamentarizma in civilne družbe je v Tomaju mo-
derniziral vaško elito, in sicer tako, da je bistveno razširil njen geografski in
institucionalni manevrski prostor, v katerega so pričele posegati tudi širše
ljudske plasti, ki so zdaj postale legitimen del političnega življenja. Jedro
tomajske elite so sicer tako kot v starih časih sestavljali večinoma gospo-
darji ekonomsko močnih ali najmanj dobro stoječih družin in vaški župnik.
Priimke številnih vplivnih oz. uglednih družin, na katere bomo naleteli v
pričujoči raziskavi, kot npr. Černe, Škrlj⁷, Ucman, Rože, Petelin in Ober-
snel, je mogoče v Tomaju spremljati najmanj od 16. stoletja dalje.⁸ Župnik
Albin Kjuder je v obravnavanem obdobju med vsemi predstavniki lokalne
elite vzdrževal najdaljšo kontinuiteto na določenem položaju, saj je v To-
maju svojo službo opravljal od leta 1924 do svoje smrti v letu 1967.
V pričujoči raziskavi obravnavam zgodovino vaške elite v problemskem
okviru dveh komplementarnih socioloških polj: (1) marksistične raziska-
ve elit (Mills 1965; Miliband 1969); (2) raziskave razslojenosti in družbe-
ne reprodukcije (Bourdieu 1990; 2010). Elit si ni mogoče predstavljati brez
neenakomerno razporejene družbene moči. Čeprav marksistične analize
v primerjavi z Bourdieujem ekonomskim dejavnikom pripisujejo večjo te-
žo, je obojim vendarle skupna ugotovitev, da družbenih hierarhij zgolj z
neenakostjo posesti nad produkcijskimi sredstvi, kapitalom ipd. v resnici
ni mogoče pojasniti. Nekoliko poenostavljeno rečeno, marksistične anali-
ze poudarjajo, da kapitalisti v modernih kapitalističnih družbah ne morejo
imeti vodilne vloge v neki skupnosti (lokalni družbi, državi) samo zato, ker
so podjetniki, managerji, finančni moguli, rentniki ipd. (prim. Miliband
1969, 55–59.) Svojo ekonomsko moč lahko kot gospostvo neposredno uži-
vajo samo v produkcijskem procesu, ki ga kot lastniki/upravniki produk-

⁶Glej 3. poglavje.
⁷ Priimek ugledne tomajske rodbine Škrlj – Baničevi se v dokumentih obdobja, ki ga obravna-
va pričujoča raziskava, različno zapisuje. Že v »Tomajski kroniki« Albina Kjudra (žat, ak,
tk, 22 in 95) naletimo na dva različna zapisa cerkvene starešine, ki je bil glavar omenjene
družine, in sicer enkrat kot Josip Škerl (Baničev) in drugič kot Jožef Škerlj (Baničev). Prii-
mek njegovega sina Rudolfa viri ljudske oblasti prav tako zapisujejo na dva različna načina,
in sicer včasih kot Škerlj, toda pogosteje kot Škrlj. Tudi sam v pričujoči raziskavi priimek
te družine zapisujem na dva različna načina: kadar pišem o konkretnih aktivnostih Bani-
čev, uporabljam zapis iz vsakokratnega vira, kadar analiziram vlogo Baničev na splošno, pa
uporabljam samo obliko Škrlj.
⁸Glej 1. poglavje.

435