Page 430 - Tomajci

Miha Zobec

Spori okrog dediščine so bili za družino Černe usodni. Zapečatili so pri-
hodnost družine, ki je bila prizadeta zaradi smrti posestnika Emila, edine-
ga, ki bi lahko v kapitalistični družbi na podeželju z vinogradništvom in
drugimi kmetijskimi dejavnostmi poskrbel za prosperiteto družine.

Zaključek
Pripoved o družini Černe v poznem 19. in prvi polovici 20. stoletja je pri-
poved o usihanju nekoč mogočne družine. Proces upadanja moči je bil dol-
gotrajen, nikakor pa ne neizbežen. Tak je postal zaradi prepleta dejavnikov
na makro- in mikro-ravneh stvarnosti. Medtem ko velja pri dejavnikih šir-
šega obsega izpostaviti postopno modernizacijo, ki je z vse intenzivnejšim
povezovanjem podeželja z mestom in uveljavljanjem liberalizma potisnila
v ozadje malce tradicionalistično družino Černetov (Fabjanijevih in z njimi
povezanih rodbin, kot so bili Učerinovi), pa pri vpogledu v drobno dogaja-
nje opazimo težave v zvezi z razporejanjem moči v družini in probleme, ki
izbruhnejo ob delitvi dediščine. Ti so bili toliko eksplozivnejši, ker je bilo
premoženje, ki ga je bilo mogoče deliti, tako veliko.
Podržavljenje šolstva je šlo vštric z uveljavljanjem liberalne ideologije,
katere odločni glasniki so postajali prav šolniki. Zastopniki ruralne moder-
nizacije so bili v Habsburški monarhiji še velik del 19. stoletja predstavniki
duhovščine. Nič drugače ni bilo v Tomaju, kjer je duhovnik Urban Golma-
jer vodil trd boj za krepitev kraškega kmetijstva, predvsem pa panoge, ki
je imela velik potencial, a je bila zaradi bolezni v 70. letih 19. stoletja hu-
do prizadeta. V mislih imamo seveda vinogradništvo, ki se je začelo po-
stavljati po Golmajerjevi zaslugi. Seveda velja takoj poudariti, da še tako
ognjevita prizadevanja duhovnika ne bi prav nič zalegla, če v ozadju ne bi
bilo državne pomoči, podpore in navsezadnje tudi nadzora. Vlogo, ki jo
je kot modernizatorka včasih imela duhovščina, so na začetku 20. stoletja
prevzeli šolniki. Med njimi je v Tomaju izstopal Anton Kosovel, velik po-
budnik razvoja kmetijstva in nič manj zavzet protagonist vaškega društve-
nega življenja. Uveljavljanje šolstva sta spremljala širjenje volilne pravice
in vse boljša prometna povezanost kraških vasi, ki so z bohinjsko progo
zaživele precej drugačno življenje. V Tomaju so bile spremembe občutne,
saj se vas nahaja v neposredni bližini železnice. Novi pogledi so bili nelo-
čljivo povezani z nastopom novih politik. Ob vse množičnejši zastopanosti
volilnega telesa so te merile na vse večjo identifikacijo političnih predstav-
nikov z volivci. Osrednje geslo je postalo, da naj le kmet zastopa kmeta, kar
je bilo ob vse večji povezanosti podeželja z urbanim svetom vsaj malo pa-
radoksalno. Obenem so te razmere mestnim politikom zagotovile nišo za

428