Page 401 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

panjem v urbana okolja in z večjo družbeno diferenciacijo. Družbene spre-
membe so se kazale v stopnjevanju delitev, kar je najbolj zaželene social-
ne stike omejevalo na ožje kroge (Fertig 2016, 202). Družbeni prestiž je bil
vseeno še vedno opazen dejavnik vpliva na izbiro botrov, saj se je politična
dejavnost Antona Černeta naDunaju invGorici dobroprevajala vzažele-
nost Černetov kot botrov izven njihove družine. Kljub temu pa težnja po
družinsko omejenem in socialno horizontalnem botrstvu ostaja jasna in je
vseočitnejša gledenapovečanodružbeno razdaljomed Černeti ter njiho-
vimi sovaščani. Ker so tudi ostali vaščani v 19. stoletju krepili in razvejali
svoje stike z zunanjim svetom ter tako izgubljali odvisnost od lokalnih ve-
ljakov in oblasti, je očitno tudi botrstvo zunaj družine izgubljalo nekdanjo
vlogo. Hkrati Černeti, ko so enkrat izstopili iz vaškega tkiva, niso več po-
trebovali podpore sovaščanov za potrjevanje svojega družbenega statusa.
Z drugimi besedami, če župane iz vrst Černetov v 18. stoletju lahko ume-
stimo – če uporabimo razlikovanje Menanta in Jessenna – na prag med
kmečko in podeželsko elito (o čemer priča njihova manjša dostopnost kot
krstnih botrov v vasi, ko so bili na položaju), je v 19. stoletju vedno več nji-
hovih družinskih članov vstopalo v podeželsko elito s tem, ko so zasedali
pomembne politične položaje in opravljali svobodne poklice.
Zaključimo lahko, da so vzorci krstnega botrstva, ki smo jih opazili pri
družini Černe na Krasu med poznim 17. in poznim 19. stoletjem, skladni
s širšimi evropskimi trendi. Je pa treba upoštevati, da informacije o dru-
gih družinah v vasi in v župniji Tomaj, ki smo jih zaznali (ne pa tudi uspe-
li analizirati), ne omogočajo avtomatične posplošitve skladnosti Černetov
z evropskim trendom na kmečko družbo na obravnavanem območju niti
v zgodnjem novem veku niti v 19. stoletju. Hipotetično bi Černeti lahko
predstavljali izjemo prav zaradi svojega elitnega statusa. Izbrano metodo,
torej uporabo krstnega botrstva za merjenje ugleda in priljubljenosti, bi
lahko ocenili kot zanesljivo, in sicer vsaj do zadnjih desetletij 19. stoletja,
ko pri Černetih prevladajo botrstva v družini in se njihovi družinski člani
s svojimi dejavnostmi močneje oddaljijo od lokalne skupnosti.

Arhivski viri
ast: Archivio di Stato di Trieste
atta: Archivio Torre Tasso antico
cf, e: Catasto Franceschino, Elaborati
pang: Pokrajinski arhiv Nova Gorica
939: Družina Černe, Tomaj
šak, žt: Škofijski arhiv Koper, Župnija Tomaj

399