Page 399 - Tomajci

Dolgoživa elitna družina

ni več veljal za pravega domačina in je kot boter lahko postal privlačen le
za svoje sorodnike. Ta oris 19. stoletja lahko zaključimo z ugotovitvijo, da
so vse tesnejše vezi z zunanjim svetom, ki so se v tem obdobju povečeva-
le, privedle do slabšanja stikov v vaški skupnosti in s tem splošnega upa-
da privlačnosti botrstva izven družine. Trend horizontalnega starševstva
z osebnejšim, intimnejšim stikom s krstnim staršem, ki je opazen drugod
po Evropi, je torej razviden tudi v Tomaju (Guzzi-Heeb 2012, 196; Fertig
2016, 202). Kljub temu lahko za celotno 19. stoletje trdimo, da je želja po
(zunajdružinskem) botrstvu v tesni povezavi z nihanji družinskega social-
nega prestiža in ugleda.

Zaključki
V poglavju smo predstavili družino Černe z namenom, da bi osvetlili od-
nose med družino, sorodstvom in vaško skupnostjo v Tomaju skozi daljše
obdobje. Čeprav smo izhajali iz področja zgodovine družine, smo ga delo-
ma presegli, da bi razumeli konstrukcijo vaške elite in legitimnost njene
družbene moči v vaški skupnosti. V ta namen smo najprej predstavili dol-
go zgodovino Černetov, izjemno uspešne družine, ki je zmogla zelo dolgo
obdržati položaje moči in oblasti. V drugem delu smo se osredotočili na kr-
stno botrstvo, ki smo ga razumeli kot sredstvo socialnih odnosov, neločlji-
vo povezano z izražanjem in s potrjevanjem legitimnosti elitnega statusa
in s tem družbenega ugleda, ki so ga pridobili člani družine.
Skozi generacije so položaj župana zasedali posamezniki iz ozkega kro-
ga med seboj povezanih družin in posameznikov, ki so izhajali iz skupne-
ga prednika. Županska funkcija jim je omogočala, da so posegali v dono-
sne nepremičninske in druge posle ter s tem pridobili znatno bogastvo.
Kombinacija politične in ekonomske moči jim je olajšala pridobitev druž-
benega ugleda ter posledično uveljavljanje elitnega položaja v skupnosti. A
status, kisogapridobili in prenašalimed generacijami,očitnonibil ne-
spremenljiv. Moralno in družbeno sporna dejanja ter dejavnosti, kot so
izterjave dolgov skupaj z zaplembo zemljišč na kmečkih posestvih ali ne-
plačevanje dote, so krnili ugled in so lahko posameznike ovirali pri ohra-
njanju visokega statusa v skupnosti. To dokazuje primer Ivana Černeta,
tomajskega župana sredi 18. stoletja, ki se je na koncu znašel v neizpro-
snem kolesju sodnih izvršb. Medtem ko je bil vpliv posameznih prekr-
škov na družino kot celoto le začasen, pa je oseba, ki je storila taka de-
janja, nosila dolgotrajnejšo stigmo. Nasprotno pa so bili za krstne botre
najprivlačnejši tisti, ki niso pustili sledi spornega vedenja. To je povsem v
skladu s pogledom, ki je bil razširjen po vsej Evropi, namreč da je kršče-

397