Page 396 - Tomajci

Aleksander Panjek in Miha Zobec

ski člani vrnili h krstnemu kamnu. Na dolgi rok pa je oseba, odgovorna za
prekrške, kot potencialni krstni boter ostala trajno zapostavljena. Tisti, ki
v sodni dokumentaciji niso pustili neprijetnih zapisov, kot Jakob in Jožef,
so očitno uživali večji ugled, saj so jih za krstne botre izbirali tudi, ko so bili
starejši in čeprav so opravljali funkcijo župana.
Ko povežemo kvantitativno in individualno analizo, se pokaže še ena
lastnost. Več omenjenih Černetov se je v vlogi krstnega botra začelo poja-
vljati že v precej mladih letih, ko pa so dosegli položaj župana, so večino-
ma izginili iz krstnih zapisov: to velja za najstarejšega Marka, Andreja in
tudi Ivana. To si lahko razlagamo na različne načine. Prvič, županovanje je
mogoče povečalo družbeno distanco in zmanjšalo dostopnost županov kot
krstnih botrov. Drugič, morda so se ljudje raje odločali za mlajše botre, s či-
mer so si zagotovili dolgotrajnejšo socialno vez med botri, krščenimi otroki
in njihovimi starši. Nenazadnje bi lahko šlo tudi za negativno posledico iz-
vajanja oblasti in odločitev, ki so jih župani sprejemali med opravljanjem
funkcije: ko so bili postavljeni pred preizkušnjo dejstev, so nekdanji per-
spektivni mladi moški, zanimivi kandidati za krstne botre iz elitne vaške
družine, morebiti razočarali člane svoje skupnosti in tako izgubili privlač-
nost. Tudi kombinacije teh dejavnikov ni mogoče izključiti.
Večina sodnih postopkov Černetov zoper člane drugih družin za izter-
javo dolgov in zaradi nepremičninskih zadev iz zadnjih dveh desetletij 18.
stoletja se je zgostila v letu 1780, ko je bilo sproženih kar deset zadev. Te-
ga leta je bilo število krstnih botrov izmed Černetov res nekoliko nizko,
čeprav se je povečevalo po Jakobovem odhodu z županskega položaja. V
naslednjih dveh letih so med Černeti botrstva dosegla nov – sicer kratko-
trajen – vrh, kot da bi na tej točki niti široka pobuda izterjave dolgov od pri-
padnikov tomajske in sosednjih skupnosti ne imela negativnega vpliva na
javno podobo družine, vsaj če jo merimo z vidika botrstva. Tudi pet sodnih
postopkov, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih 18. stoletja Černeti sprožili
med družinskimi člani zaradi finančnih in rodbinskih zadev ter nakazuje-
jo, kako je slabela solidarnost med vse številčnejšimi in vse bolj oddaljeni-
mi družinskimi vejami, ni imelo vidnejšega učinka. Nasprotno, v treh od
teh petih primerov so procesi v družini sovpadali z izjemnimi viški števila
botrstev (1781, 1796 in 1797).
Nič torej ne kaže, da bi pogosti sodni postopki zaradi izterjave dolgov in
drugih premoženjskih sporov v zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja nega-
tivno vplivali na število ter delež botrstev. Z izjemo redkih let so Černeto-
vi ostajali nad pričakovanim povprečjem vzajemnosti, pogosto celo precej
nad njim. Takšna pozitivna slika se v prvem desetletju 19. stoletja še neko-

394