Page 395 - Tomajci
P. 395

Dolgoživa elitna družina


             brat Štefan, ki ni imel otrok in zato tudi ne prave moči dediča v družini.
               Podobno se je zgodilo z Ivanom Černetom, Andrejevim sinom. Okoli le-
             ta 1726, ko so se zgodili ekscesi tomajske fantovščine z Ivanom Černetom
             v vlogi protagonista, matična knjiga beleži le enega botra Černeta v letu
             1725 in nato nobenega več do leta 1728. Pozneje, ko je opravljal funkcijo
             župana (1748–1752), je Ivan kot krstni boter zabeležen le enkrat. V letih
             1753–1754, ko je izgubil položaj in so ga zasuli sodni postopki zaradi nepla-
             čanih dolgov in dote, se v Tomaju kot krstni boter Černe sploh ne pojavlja.
             V vsem svojem življenju je bil Ivan izbran za botra le sedmim otrokom in
             njegovenapake so mubile delno odpuščenešelepozneje,ko jeleta1757
             zadnjič postal boter. Njegov mlajši brat Jakob je bil očitno privlačnejši, saj
             je kot krstni boter nastopil desetkrat ali več (dokler ni postal župan). Go-
             tovo najpriljubljenejši boter med vsemi moškimi Černeti v Tomaju med 17.
             in 18.stoletjem pa je bilJožef (sin Tomaža,Andrejevega brata), kijedose-
             gel okoli 20 nastopov med letom 1745 in začetkom 80. let. Tedaj je zaradi
             ponavljajočih se istih imen praktično nemogoče razlikovati med različnimi
             Jožefi, Jakobi, Marki in drugimi, saj v krstnih knjigah o botrih poleg imena
             praviloma ni dodatnih informacij, s katerimi bi jih razločevali. Tako Jožef
             kot Jakob se kot krstna botra pojavljata tudi v času, ko sta bila župana (le-
             ta 1771 oz. 1779), vendar ju ni mogoče z gotovostjo identificirati. Vsekakor
             pa je bil župan Jakob Černe v času opravljanja svoje funkcije leta 1779 dva-
             krat obsojen zaradi prekrškov proti gosposki upravi in se v naslednjih letih
             omenja kot »bivši župan«. Po že znanem vzorcu je bil v času opravljanja
             funkcije in takojponjej(1778–1780) za botrabistvenomanjzaželen.
               Na tej točki lahko potegnemo nekaj zaključkov za obdobje med koncem
             17. in koncem 18. stoletja. V tomajski vaški skupnosti vloga župana sama
             po sebi še ni pomenila, da bi bil nekdo priljubljen krstni boter. Hkrati pa je
             opaziti povečano število botrstev pri družinskih članih v tesnem sorodstvu
             v obdobjih, ko je bil eden izmed njih na županskem položaju. To kaže, da
             se je županova avra prestiža razširila na družino, kar je sicer odražalo tu-
             di visok gospodarski in družbeni položaj same družine, ki je bil predpogoj
             za pridobitev županskega položaja. Sledi raven posameznih osebnosti in
             dejanj posameznikov. Moralni in etični prekrški, kot so nezakonski otro-
             ci, neplačevanje preživnine in nasilje nad bratom ter zaporna kazen, kot
             v Andrejevem primeru, ali neplačevanje dote in prekomerno izkoriščanje
             županske družbene moči za zadovoljevanje svojega apetita po zemlji in de-
             narju, kot v Ivanovem primeru, so imeli tako kratkoročne kot dolgoročne
             posledice. Za kratko obdobje so zaradi takih dejanj vsi moški člani družine
             izgubili privlačnost kot krstni botri, vendar so se po le nekaj letih družin-


                                                                            393
   390   391   392   393   394   395   396   397   398   399   400