Page 279 - Tomajci

Krvni davek Tomajcev

MordajeimelgrofJožef Thurn le prav,kojeugotavljal, da se na srečo
plemstva kmečko uporniško gibanje na Krasu ni organiziralo do te stopnje,
da bi imelo skupno vodstvo. Izbruh upora je bil sicer sočasen – v Rihember-
ku 5. in 6. maja, v Devinu 6. in 7. maja, v Švarceneku 8. maja –, kar nesporno
kaže na usklajeno vstajo v treh največjih kraških gospostvih. Enako naka-
zuje izjava nabrežinskega župana, da sta ga k sodelovanju v uporu prišla
spodbudit Jernej in Matija Kovačič, njegova sorodnika iz Komna v rihem-
berškem gospostvu (ast, atta, 135, 2, 4, b.a., b.d.). Zatem so v Rihem-
berku in Švarceneku pregledovali pridobljene urbarje, v gospostvu Devin
pa ga niso pridobili in so po vsem sodeč doživljali notranjo neenotnost ter
pešanje podpore uporniškemu gibanju. Sklic splošnega zborovanja podlo-
žnikov devinskega gospostva skupaj s tistimi iz rihembeškega, ko so ti že
bili pod udarom krajišnikov, ki so ga sicer smelo načrtovali Tomajci, je iz-
zvenel kot zvonjenje po toči, poleg tega, da je spodletel. O vlogi Tolmincev
pri spodbujanju k uporu (tudi v pisni obliki) pa bi težko povedali kaj zane-
sljivega, saj bi neredke navedbe utegnile biti tudi oblika zvračanja lastne
odgovornosti, čeprav se skladajo z dosedanjim vedenjem o aktivnem širje-
nju uporniške misli z njihove strani tudi po Krasu.
V primerjavi z dosedanjim vedenjem je mogoče ugotoviti, da je bila šte-
vilčnost množice, ki se je zbrala pred devinskim gradom, dejansko manjša,
saj je število udeležencev treba šteti v stotinah, ne pa v tisočih. Ni izključe-
no, da podobno velja tudi za druga kraška gospostva v tem uporu. Nekoliko
nenavadnose zdi,danobenoporočilo izDevinaneomenjauničenja go-
spodovega vinograda na prilaščeni gmajni, ki je navedeno v doslej znanih
dokumentih. Smo pa, verjetno dokončno, uspeli določiti število smrtnih
žrtev, vsaj tistih neposredno pred devinskimi vrati: bilo jih je štiri, poleg
treh iz Tomaja še eden iz Nabrežine. Peti mož je bil ranjen v nogo, neznano
število pa jih je bilo ranjenih zaradi kamnitih drobcev po topovskem strelu.
Ali je kasneje še kdo podlegel poškodbam, ostaja neznano.
Čeprav ne razpolagamo z zahtevami vseh žup oz. samo s tistimi iz župe
Štorje, s komentarji na zahteve župe Gorjansko ter s kratkim povzetkom
zahtev župe Opatje selo, je mogoče ugotoviti glavna področja nezadovolj-
stva in ekonomskega pritiska, ki so jih izpostavljaliupornikivdevinskem
gospostvu. Skupni imenovalec vseh pritožb bi lahko strnili v zahtevo po
plačevanju po starem, za kar bi lahko uporabili tudi znano staro slovensko
kmečko uporniško geslo »za staro pravdo«, od koder tudi zahteva po iz-
ročitvi starih urbarjev, v katerih so bile zapisane stare dajatve. Vračanje v
preteklo stanje ima v tedanji kmečki kulturi svojo ideološko razsežnost in
je povezano s prepričanjem, da tisto, kar zdavnaj velja in kar se je vselej po-

277