Page 278 - Tomajci
P. 278

Aleksander Panjek


               mičev in plemiških lastnikov devinskega gospostva ter njihovih zaposlenih
               ali pa posrednikov iz vrst duhovščine. Redki so primeri ohranjenih nepo-
               srednih kmečkih glasov, ki pa so prevedeni in zapisani s strani zunanjih
               oseb. Izjema so lastnoročni dopisi nabrežinskega župana Ivana Grudna in
               štivanskega podžupana Tomaža Kralja. Precej pristno zvenijo še odgovo-
               ri skupnosti Gorjansko izpod peresa komenskega vikarja Tomaža Sandri-
               na. Sicer je večina neposrednejših kmečkih glasov v ohranjenih in predsta-
               vljenih priprošnjah šla skozi gosto sito lokalnih dušnih pastirjev, ki so jih
               ubesedili v obliki ritualiziranega poudarjanja podrejenosti. A tudi po naj-
               ponižnejših priprošnjah so kmetje ravnali drugače in celo podajali pritožbe
               proti izrecnim prepovedim gospostva, kar dokazuje, da je šlo za vzorce ko-
               munikacije in da so si še vedno mislili svoje. Glede novih spoznanj se bomo
               osredotočili na dva vidika, in sicer na dogajanje in organiziranost ter zah-
               teve devinskih podložnikov.
                 Izkazalo se je, da so imeli vodilno vlogo v uporniškem gibanju v devin-
               skem gospostvu kmetje iz župe Tomaj.¹⁶ Poleg ponavljajočih se izjav opa-
               zovalcev k taki presoji dodatno navaja dejstvo, da so bili v prvi vrsti pred
               vrati devinskega gradu in glavne žrtve nasilnega odgovora grofa Jožefa,
               pri čemer je bil eden od treh ubitih Tomajcev celo podžupan, to je pred-
               stavnik vaške elite. V tomajski župnijski knjigi mrtvih za leto 1713 žal zeva
               večmesečna vrzel, tako da zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti imen žrtev. V
               vsakem primeru bi šlo lahko tudi za može iz katere od vasi tomajske žu-
               pe in ne nujno iz samega Tomaja. V tesni navezavi s Tomajci in vsaj enako
               odločnosodelovalikmetjeizžupeŠtorje, karjerazvidno tako izporočil o
               dogajanju, kjer večinoma nastopajo skupaj, kakor iz vsebine in nenazadnje
               oblike njihovih pritožb ter stališč, ki je vse do konca ostala odločna in nepo-
               sredna.¹⁷ Za župo Gorjansko je mogoče sklepati, da je bil tamkajšnji župan
               morda res neodločen in je potreboval nekaj spodbude, a odzivi na razlage
               gospostva glede vsebine njihovih pritožb kažejo na precejšnjo mero odloč-
               nosti in samozavesti s strani vaščanov, če so taka stališča mogla prevladati
               in bila zapisana. Na tej podlagi bi Gorjansko postavili na tretje mesto po
               gorečnosti. Za župe, bliže morski obali in Devinu, pa kaže, da so bila mne-
               nja bolj razdeljena in da je obstajal večji razkorak med vaškimi elitami ter
               preostalimi člani skupnosti.



             ¹⁶ Sestava in obseg žup sta se skozi čas spreminjala, v tem obdobju je tomajska župa verjetno
               obsegala vasi in zaselke Tomaj, Skopo, Krajno vas, Šepulje, Vrhovlje in Voglje.
             ¹⁷ Župa Štorje je v tem obdobju verjetno obsegala vasi in zaselke Štorje, Senadole, Podbreže,
               Merče, Žirje in Plešivico.


               276
   273   274   275   276   277   278   279   280   281   282   283