Page 278 - Tomajci

Aleksander Panjek

mičev in plemiških lastnikov devinskega gospostva ter njihovih zaposlenih
ali pa posrednikov iz vrst duhovščine. Redki so primeri ohranjenih nepo-
srednih kmečkih glasov, ki pa so prevedeni in zapisani s strani zunanjih
oseb. Izjema so lastnoročni dopisi nabrežinskega župana Ivana Grudna in
štivanskega podžupana Tomaža Kralja. Precej pristno zvenijo še odgovo-
ri skupnosti Gorjansko izpod peresa komenskega vikarja Tomaža Sandri-
na. Sicer je večina neposrednejših kmečkih glasov v ohranjenih in predsta-
vljenih priprošnjah šla skozi gosto sito lokalnih dušnih pastirjev, ki so jih
ubesedili v obliki ritualiziranega poudarjanja podrejenosti. A tudi po naj-
ponižnejših priprošnjah so kmetje ravnali drugače in celo podajali pritožbe
proti izrecnim prepovedim gospostva, kar dokazuje, da je šlo za vzorce ko-
munikacije in da so si še vedno mislili svoje. Glede novih spoznanj se bomo
osredotočili na dva vidika, in sicer na dogajanje in organiziranost ter zah-
teve devinskih podložnikov.
Izkazalo se je, da so imeli vodilno vlogo v uporniškem gibanju v devin-
skem gospostvu kmetje iz župe Tomaj.¹⁶ Poleg ponavljajočih se izjav opa-
zovalcev k taki presoji dodatno navaja dejstvo, da so bili v prvi vrsti pred
vrati devinskega gradu in glavne žrtve nasilnega odgovora grofa Jožefa,
pri čemer je bil eden od treh ubitih Tomajcev celo podžupan, to je pred-
stavnik vaške elite. V tomajski župnijski knjigi mrtvih za leto 1713 žal zeva
večmesečna vrzel, tako da zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti imen žrtev. V
vsakem primeru bi šlo lahko tudi za može iz katere od vasi tomajske žu-
pe in ne nujno iz samega Tomaja. V tesni navezavi s Tomajci in vsaj enako
odločnosodelovalikmetjeizžupeŠtorje, karjerazvidno tako izporočil o
dogajanju, kjer večinoma nastopajo skupaj, kakor iz vsebine in nenazadnje
oblike njihovih pritožb ter stališč, ki je vse do konca ostala odločna in nepo-
sredna.¹⁷ Za župo Gorjansko je mogoče sklepati, da je bil tamkajšnji župan
morda res neodločen in je potreboval nekaj spodbude, a odzivi na razlage
gospostva glede vsebine njihovih pritožb kažejo na precejšnjo mero odloč-
nosti in samozavesti s strani vaščanov, če so taka stališča mogla prevladati
in bila zapisana. Na tej podlagi bi Gorjansko postavili na tretje mesto po
gorečnosti. Za župe, bliže morski obali in Devinu, pa kaže, da so bila mne-
nja bolj razdeljena in da je obstajal večji razkorak med vaškimi elitami ter
preostalimi člani skupnosti.

¹⁶ Sestava in obseg žup sta se skozi čas spreminjala, v tem obdobju je tomajska župa verjetno
obsegala vasi in zaselke Tomaj, Skopo, Krajno vas, Šepulje, Vrhovlje in Voglje.
¹⁷ Župa Štorje je v tem obdobju verjetno obsegala vasi in zaselke Štorje, Senadole, Podbreže,
Merče, Žirje in Plešivico.

276