Page 185 - Tomajci

P. 185

Odprta vrata domačije Škapin:

primerjava bivanjske kulture v Tomaju
v letih 1621 in 1796

Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem

Uvod

Pričujoča razprava temelji na zapuščinskem inventarju Jurija Škapina iz
Tomaja in na zapisnikih sodnega postopka, s katerimi sta bila urejena de-
dovanje in nasledstvo kmetijoe, ki jo je zapustil preminuli. Inventarji so bili
dolga desetletja uporabljeni kot pomemben zgodovinski vir in še danda-
nesso zeloaktualnivraziskavah.Tososeznami premičnihinnepremičnih
predmetov ter dobrin, pogosto z navedenimi denarnimi vrednostmi, ki so
pripadali neki osebi, in predstavljajo najboljši razpoložljivi vir za vpogled
v življenjski standard, torej materialno kulturo, bivalne razmere in vzorce
potrošnje med 17. ter 19. stoletjem. Tako v Evropi kot na Slovenskem so
večinoma ohranjeni od 17. stoletja dalje. V Evropi so se in se še pogosto
uporabljajo v zgodovinskih raziskavah na teme, ki segajo od vsakdanjega
življenja preko zgodovine gospodarskega razvoja do arhitekture. Če to velja
za Evropo, je v Sloveniji njihova raba nekoliko bolj omejena, saj res dobro
poznamo le materialno kulturo plemstva na Kranjskem v 17. in 18. stoletju
(Štuhec 1995; 2009). Zaostajamo pa pri srednjih in nižjih slojih prebivalstva
tako v mestih kot na podeželju, predvsem z daljše kronološke perspektive.
Še skromnejše je naše poznavanje materialne kulture in potrošnega vede-
nja žensk. Premalo pozornosti smo zgodovinarji doslej namenili tudi hi-
šam, v katerih so ljudje živeli, tako glede njihovih osnovnih značilnosti, kot
so kritine in ogrevalni sistemi, še bolj pa glede notranje opreme in izrabe
prostorov, s pomembnejšo izjemo za pozno 19. stoletje (Studen 1995).
Inventarji so lahko različnih vrst in oblik glede na njihov izvorni namen,
čas in kraj nastanka. V našem primeru je osrednji vir zapuščinski inven-

Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
Založba Univerze na Primorskem.

180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190