Page 186 - Tomajci

Aleksander Panjek

tar, ki je nastal vsled ustne oporoke (nunkupacija), ki so jo kasneje zapisali
na devinskem sodišču na podlagi izjav prič, nakar so po navodilu sodišča
izvedli še popis premičnega in nepremičnega premoženja pokojnika. Tu-
di sami zapuščinski inventarji se med seboj razlikujejo. Poznamo namreč
standardizirane oblike zapisa s fiksnim zaporedjem rubrik in kategorij ka-
kor tudi take, v katerih so predmeti popisani na osnovi prostorov, kjer so
se nahajali, ali po naključnem vrstnem redu glede na to, kako jih je opazil
popisovalec.
Tudi v Sloveniji zapuščinske inventarje že dolgo uporabljajo zgodovinar-
ji, umetnostni zgodovinarji in etnologi. Na področju zgodovine je v zadnjih
desetletjih v evropskem prostoru mogoče razločevati med kulturnozgodo-
vinskimi in ekonomskozgodovinskimi pristopi. Interes za kulturno zgodo-
vino se osredotoča na pomen predmetov v njihovem kulturnem kontekstu,
pri čemer seznami predmetov pričajo o življenjski poti njihovih lastnikov
in se povezujejo z ljudmi, ki so jih uporabljali in gledali. Posamezne pred-
mete zgodovinarji združujejo v skupine na podlagi njihove uporabe v vsak-
danjem življenju, te funkcionalne sklope pa razumejo kot sredstva social-
nega vedenja in nosilce kulturnih pomenov ter sporočilnosti. Na podlagi
predmetov je tako mogoče razkriti socialno in kulturno okolje ter vredno-
te in mentaliteto v družbi, v kateri so se uporabljali (Štuhec 2009).
Ekonomski zgodovinarji zapuščinske inventarje večinoma uporabljajo
za preučevanje življenjskega standarda gospodinjstev ter potrošnega ve-
denja. Količina in kakovost predmetov se uporabljata kot kazalnika gospo-
darskih sprememb, saj zrcalita ekonomski razvoj in spremembe v potroš-
nji. V ta namen se pogosto osredotočajo na novejše dobrine, kot so čaj, ka-
va, čokolada in tobak, ki jih razumejo kot pokazatelje in hkrati gonila mo-
dernizacije potrošnje, s primerjavo njihove razširjenosti skozi prostor in
čas pa preverjajo širjenje procesa modernega ekonomskega razvoja v Evro-
pi.
V širšem smislu gospodarskozgodovinske raziskave o življenjskem stan-
dardu naslavljajo vprašanja o tem, kako so ljudje živeli, kako so se prehra-
njevali, kako so se ščitili pred vremenskimi pogoji, kaj so si lahko privo-
ščili. Zgodovinarje zanima, kakšne so bile hiše in koliko jih je posameznik
posedoval, koliko sob so imele in kako so bile opremljene ter katere pred-
mete za zadoščanje osnovnim potrebam, udobju ter razkošju so premogli
posamezniki različnih slojev. Povedne so tudi informacije o morebitnih po-
sojilih in dolgovih, o živini in kmetijskih zemljiščih. Raziskovalni pristopi
so različni, v širokem razponu od lokalnih raziskav primera enega ali več
inventarjev do računalniške obdelave velikih podatkovnih baz. V okviru

184