Page 187 - Tomajci

Odprta vrata domačije Škapin

pristopa, ki se osredotoča na razvoj vzorcev potrošnje, so bile razvite raz-
lične metode, ki omogočajo obdelavo velikega števila popisov in njihovih
podatkov ter primerljivost rezultatov (Schuurman 2014).
Tradicija uporabe zapuščinskih inventarjev v etnologiji je še posebej raz-
vita v Nemčiji, severni in srednji Evropi in tako je tudi v Sloveniji, kjer se je
zanimanje za zgodnjenovoveške zapuščinske inventarje nižjih slojev pre-
bivalstva začelo na etnografskem področju (Štuhec 1996, 16–17). Kasneje
so se tovrstne raziskave posvetile pohištvu in kuhinjski opremi ter oblačil-
ni kulturi od 17. stoletja dalje (Baš 1954; 1957; 1992; G. Makarovič 1986; M.
Makarovič 1986 in poznejša dela). V slovenskem zgodovinopisju je najbolj
poglobljeni študiji za obdobje pred 19. stoletjem na podlagi zapuščinskih
inventarjev objavil že omenjeni Marko Štuhec (1995; 2009) in sicer na temo
kranjskega plemstva v 17. in 18. stoletju. Njegova dela so primer metodo-
loško sodobne uporabe inventarjev s poudarkom na kulturnozgodovinski
perspektivi, s tem da vključuje tudi socialne in ekonomske vidike. Tudi na-
sploh so bili plemiči doslej v ospredju zanimanja slovenskih zgodovinarjev,
ki so obravnavali inventarje in oporoke.¹ Interes so pritegnili tudi pripa-
dniki višjega sloja v istrskih mestih, npr. v Piranu (Mihelič 2023). Z izjemo
delzačas 19.stoletjanaosnovioporok(Verginella 1996) inzapuščinskih
inventarjev (Gomiršek 2013; 2020) pa ne premoremo veliko zgodovinskih
raziskav o podeželskem prebivalstvu, še posebej takšnih, ki bi obravnavale
obdobje pred 19. stoletjem z namenom, da bi ugotavljale življenjski stan-
dard na podlagi materialne kulture. V zadnjih letih je sicer bilo objavljenih
še nekaj raziskav o zgodnjem novem veku, ki uporabljajo kmečke inventar-
je, vendar njihov primarni cilj ni materialna kultura v celoti, temveč pre-
hrana (Zwitter 2015; Panjek 2018). Smo pa pred kratkim dobili primerjalno
raziskavo, ki popise premoženja s slovenskega podeželja iz 17. in 18. stole-
tja (vključno z inventarjem Jurija Škapina, ki ga obravnavamo v tem pri-
spevku) primerja z drugimi evropskimi regijami in med drugim ugotavlja,
da je bil standard materialne kulture v bivalnih prostorih na Slovenskem
primerljiv s tistim na Češkem, Madžarskem, v Kataloniji in Belgiji (Ivančič
Petelin idr. 2021).
Raziskave hiš in bivališč na Slovenskem podeželju so bile poleg etnolo-
gov² doslej v glavnem v domeni arhitekturnih in umetnostnih zgodovinar-
jev ter geografov, kar velja tudi za območje Krasa, ki je predmet pričujoče

¹ Glej literaturo, navedeno v Štuhec (1996, 17–19) ter Šteh (2013); kot primer najnovejših del
glej Škofljanec Jagodic (2023) in tam navedeno literaturo.
² Glej Ledinek Lozej (2015) in tam navedeno literaturo.

185