Page 158 - Tomajci
P. 158

Aleksander Panjek


               zapleteno, pokazalo se je, v čem je bil zaplet in za kaj je pravzaprav šlo (ast,
               atta, 196.1, 6, 59v).
                 Prisotni Jurij Vitez je namreč povedal, da je »sporno hišo« (Domum con-
               tentiosam) kupil od Filipa Slavca za 29 dukatov, medtem ko je od Antona
               Grahorja odkupil njen zgornji del. Izzvani Slavec je pristavil, da sta s svojim
               očetom, pokojnim Kocjanom, spodnji del hiše »prosto« (iure liberi)pridobi-
               la od pokojnega Marka Grahorja za 20 dukatov. Tedaj sta Anton in njegov
               brat Mihael Grahor povedala, da je njun pokojni oče Marko hišo kupil od
               Matije, pokojnega očeta tožnika Mihaela Ucmana, »pred sedemdesetimi
               leti«. Ker so njun oče (Marko Grahor) in zatem onadva ter Slavec hišo toli-
               ko časa nemoteno posedovali, sta brata Grahor zahtevala, da se ju oprosti
               neutemeljene obdolžitve (ast, atta, 196.1, 6, 59v-60r).
                 Na te navedbe je Gregor Ucman v očetovem imenu odvrnil, da nima smi-
               sla nadaljevati obravnave, saj same priče trdijo, da je bila hiša Ucmanova.
               Dolgotrajno nemoteno posest hiše s strani Grahorjevih je zanikal z argu-
               mentom, da so do hiše »neupravičeno« prišli v času, ko je bil njegov oče
               »mladoleten« (in pupillari aetate), torej otrok pod skrbništvom. V isti sapi
               je Ucman razkril svojo strategijo in adut, ki je zopet relevanten za name-
               ne tega prispevka: »Zato, če ne pokažejo nobenega dokumenta o nakupu«
               (proinde cum non ostendant ullum aquisitionis instrumentum), naj sodišče od-
               loči njemu v prid, kot je sam predlagal. Poleg tega je pomenljivo opozoril,
               da zaslišani izhajajo iz »tuje jurisdikcije«, tj. iz drugega gospostva (ne iz de-
               vinskega), zaradi česar naj taiste priče imenujejo svojega zastopnika zato,
               da lahko prisostvujejo sodbi in da jo bodo spoštovale (ast, atta, 196.1, 6,
               60r).
                 Na podlagi te obravnave je bila oblikovana sodba, po kateri je bil Jurij
               Vitez obsojen na povrnitev hiše v posest Ucmanovim. Obenem se je Vite-
               zu priznavala pravica do postopanja proti svojim relevatores, stem da če
               Grahorjevi predložijo izkaz o ceni, po kateri so kupili hišo od pokojnega
               Mihaelovega očeta, je taisti Mihael (Ucman) zavezan povrniti ta znesek.
               Sodba je bila takoj objavljena na samem sojenju ob prisotnosti vseh župa-
               nov in strank v postopku. Medtem ko jo je Ucman pohvalil, so se Vitez,
               brata Grahor in Slavec nanjo pritožili in priziv jim je bil omogočen (ast,
               atta, 196.1, 6, 60r).
                 Zadeva je bila ponovno obravnavana 30. avgusta 1619 na zasedanju prav-
               de v Štivanu pri Devinu na domu Štefana Bizjaka ob prisotnosti jurisdicen-
               ta Lenga in »prav tam sedečih častitljivih županov«. Ko je prišel na vrsto,
               je Jurij Vitez iz Šepulj v obravnavi zoper Mihaela Ucmana iz Tomaja pred-
               stavil »proces in sodbo«, izrečeno s strani »generalnega avditorja«, in zah-


               156
   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162   163