Page 156 - Tomajci

Aleksander Panjek

prizadeven in podjeten akter v slovenski zgodovini (Panjek in Lazarević
2018; Centrih in Sitar 2022; Panjek 2023b). Novejše raziskave hkrati naka-
zujejo, da je na Slovenskem podeželju deljeno nasledstvo prevladovalo nad
nedeljenim ter da je bil zemljiški trg med kmeti ponekod ne le mogoč, tem-
več razmeroma živahen, med drugim ravno na Krasu (Panjek 2022; 2023a).
Povedano velja za kmečke podložnike, ki so predstavljali veliko večino, am-
pak tudi za bistveno manj številni sloj svobodnikov, ki so bili tudi deležni
prvih novejših obravnavav na temo upravljanja svojega nepremičnega pre-
moženja (Seručnik 2019; Zwitter 2019). Izsledki, ki jih bomo predstavili v
pričujočem prispevku, v resnici niso relevantni le za gospodarsko zgodo-
vino in nasploh za zgodovino podeželja, temveč tudi vsaj še z vidika zgo-
dovinske antropologije, etnologije in nenazadnje pravne zgodovine.¹ Prav
na slednjem področju lahko predstavitev tu razkritega običaja kupoprodaje
nepremičnin predstavlja prispevek k »odprtim nalogam slovenske pravne
zgodovine«, ki jih Marko Kambič navaja kot iztočnice, izhajajoče iz »Vil-
fanovega znanstvenega testamenta« Zgodovinska pravotvornost in Slovenci,
in sicer posebej kar zadeva premoženjskopravna razmerja: »Če jih pri Slo-
vencih poznamo malo, gre to deloma tudi na račun dokajšnje neraziskano-
sti snovi. Zato se bo treba lotiti raziskav premoženjskopravnih institucij,
ki so posledica posebnih stekov okoliščin v slovenskem okolju« (Kambič
2007, 205–216; glej posebej citat na str. 213). Podobno je mogoče reči za
sam potek civilnega procesnega postopka na devinski županski pravdi, ki
je prav tako predstavljen v tem prispevku.² Podobno se posamezne značil-
nosti našega primera namenoma ne vzporejajo le s slovensko, ampak tudi
s sosednjo stvarnostjo (beneške) Furlanije.
V nadaljevanju bomo najprej povzeli potek več kot eno leto trajajoče-
ga sodnega postopka (1619–20), v katerem se razkrije predmet prispevka,
nato bomo predstavili njegovo osrednjo vsebino, tj. običaj z obredom ob
kupoprodaji nepremičnin med kmeti. V prispevku dosledno ločujemo med
običajem kot ustaljenim načinom urejanja določenih zadev ali področja v
širši skupnosti, v našem primeru kupoprodaje nepremičnin, ki vključuje
zavezujoča določila in ima pravno veljavo (pravni običaj), ter obredom, ki je
v tem primeru sicer vgrajen v običaj kot njegov sestavni del, a z lastno vlo-
go, pri čemer ga je mogoče razločiti na podlagi izkazanih ustaljenih oblik

¹ Pričujoči prispevek je posodobljena in dopolnjena različica članka, ki je bil že objavljen v
Zgodovinskem časopisu (Panjek 2016); za dovoljenje za uporabo besedila se zahvaljujem glav-
nemu uredniku prof. Petru Štihu.
² Drugje je že bil predstavljen primer procesov na devinski županski pravdi v kazenskih za-
devah (Panjek 2015, 73–86, in tam navedena literatura).

154