Page 155 - Tomajci

4

Pravda o spornem hramu v tomajskem

taboru: običaj ustne kupoprodaje
nepremičnin (1619–1620)

Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem

© 2025 Aleksander Panjek
https://doi.org/10.26493/978-961-293-552-8.153-182

Uvod

Lastninske pravice kmetov nad zemljo in stavbami na slovenskem pode-
željupred19. stoletjem so področje, na katerem jenašepoznavanješene-
zadovoljivo in neprimerljivo s stanjem raziskav marsikje v tujini. To velja
za pravice do razpolaganja s kmetijo, z njeno zemljo in s hišami tako z vi-
dika možnosti kupovanja in prodaje kot tudi dedovanja in nasledstva, kar
se med drugim zrcali v vprašanju deljivosti ali nedeljivosti kmetij. Ta vpra-
šanjanisozanimivalesama nasebi innisolesama sebi namen,temveč
bistveno prispevajo k osvetlitvi polja možnega, ki se je kmetu odpiralo za
uresničevanje njegovih dejavnosti, izbir in odločitev ter torej iniciativnosti,
podjetnosti in pri načrtovanju ter upravljanju družinskega premoženja.
Verjetno nismo v veliki zmoti, če presodimo, da je dolgo prevladovala
in še prevladuje predstava, ki se zadovoljuje z ugotovitvijo, da so na Slo-
venskem – z vsaj delno izjemo alpskega prostora – prevladovale majhne
kmetije, tj. s fenomenološko ravnjo. Hkrati je uveljavljena podoba kmeta,
ki mu je iz generacije v generacijo usojeno krmarjenje na robu preživetja,
pri čemer so mu ozek manevrski prostor na eni strani odmerjale nehvale-
žne naravne danosti prostora, na drugi pa fevdalne spone.
V zadnjem desetletju smo dobili nekaj raziskav, ki odstirajo nov pogled
na ta vprašanja in z njim ugotovitve, ki nadgrajujejo in tudi spreminjajo
obstoječe poznavanje ter razumevanje slovenskega podeželja v zgodnjem
novemvekuin tudikasneje,v19.in 20. stoletju.Kmečkičlovekse v tejnovi
luči izkazuje kot bistveno sposobnejši sprejemanja odločitev, zasledovanja
in uresničevanja želja po izboljšanju svojih življenjskih razmer, skratka kot

Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
Založba Univerze na Primorskem.