Page 157 - Tomajci
P. 157

Pravda o spornem hramu v tomajskem taboru


             vedenja (zaporedja dejanj), ki imajo svoj pomen in namen (ritual). Tako
             običaji kot obredi predstavljajo razširjen pojav v zgodnjenovoveški druž-
             bi (Vilfan 1996a, 89–90; 1996b; Muir 2005). S tretjim delom bomo prešli na
             interpretativno raven povednosti vira, in sicer s pretežno ekonomskimi vi-
             diki običaja, v četrtem in zadnjem pa bomo pozornost posvetili prehodu od
             ustnosti k pisnosti. Informacije iz sodne obravnave, ki predstavlja osrednjo
             temo prispevka, bomo sproti dopolnjevali in podkrepili s tistimi, ki jih je
             mogoče zaslediti v sorodnih sočasnih primerih.

             Proces
             Dne 26. februarja 1619 je pred župani, ki so v Devinu zasedali na pravdi
             deželskega sodišča devinskega gospostva in glavarstva, »da bi prosilcem
             izrekali pravico« (in Vico Duini coram honorabilis Decanis ibidem sedentibus
             ius dicendum petentibus), Mihael Ucman iz Tomaja sprožil civilni postopek
             proti Juriju Vitezu iz Šepulj, ker naj bi slednji neupravičeno posedoval Mi-
             haelov dom v tomajskem taboru (indebite detineri Domum ipsius Michaelis
             sitam in Tabaro Tomai). Zahteval je, naj bo Jurij Vitez obsojen na prepu-
             stitev hiše in povračilo pridobljenih koristi od nje (ast, atta, 196.1, 6,
             35r/v).
               Dva meseca kasneje, v aprilu, sta v Devinu obe stranki stopili pred »avdi-
             torja«, gospodovega namestnika (Domino Auditore). Tokrat sta ob sebi ime-
             la vsak svojega odvetnika (cum Advocato) in Mihael Ucman je ponovil svojo
             prijavo proti Juriju Vitezu. Ta je na podlagi pregledanega zapisa prijave
             z dne 26. februarja nasprotnikovo zahtevo opredelil kot neutemeljeno in
             pri tem napovedal svojo obrambno strategijo, ki je za naš namen posebej
             pomembna. Vitez je namreč zatrdil, da je zahteva po povrnitvi hiše nevzdr-
             žna, »saj je v nasprotju z vsemi določili prava in krajevnega običaja, kakršen
             je v navadi« (Cum ei obstent omnes exeptiones de iure, et de consuetudine loci
             dari solitae). Ker naj ne bi posedoval nobene Ucmanove hiše, je predlagal,
             naj bo oproščen obtožbe in naj se mu povrnejo sodni stroški. A Ucman je
             vztrajal in zahteval, da se mu omogoči dokazovanje s pomočjo »verodostoj-
             nih prič«, kar mu je bilo tudi odobreno (ast, atta, 196.1, 6, 51v).
               Do naslednje obravnave sta ponovno pretekla dva meseca, a tokrat (25.
             junija 1619) se je zasedanje odvilo v Štivanu pri Devinu na domu Ivana Ja-
             ksetiča pred Ludovicom Lengom, »kastelanom in jurisdicentom« (upravi-
             teljem) gospostva in glavarstva. Mihaela Ucmana sta na tej obravnavi za-
             stopala sin Gregor in odvetnik Bizjak ter napovedala nastop svojih prič o
             tem, da je bila hiša v taboru v Tomaju, ki jo poseduje Jurij Vitez, v lasti
             pokojnega Mihaelovega očeta Matije. Na tej točki se je zadeva izkazala za


                                                                            155
   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161   162