Page 148 - Tomajci

Aleksej Kalc

mo izselitve interpretirati preprosto po mehanski logiki izločanja »prese-
žnih« družinskih članov in pojav na ta način asociirati z najrevnejšimi in
najšibkejšimi segmenti vaške skupnosti. Na podlagi podatkov v tržaških
poročnih knjigah in popisih prebivalstva vemo, da so izseljenke s tomaj-
skega območja v mesto skoraj brez izjeme odhajale po poti služnostnega
dela, in ugibati smemo, da so izhajale iz družin, ki so na ta način iskale
ugodnejše razmerje med potrebami in dohodkom kmečkega ali tudi integ-
riranega gospodarstva. Za izseljence pa podatki kažejo, da so se, vsaj do
začetka 19. stoletja, v mestu večinoma ukvarjali z obrtnimi dejavnostmi.
Šlo je večinoma za ekonomsko revnejše poklice, uvajanje v katere (preko
vajeništva) pa je vendarle terjalo določen ekonomski vložek s strani njiho-
vihdružin. Gledenakontinuiteto pojavasekaže, da izseljenskaopcija ni
bila le izločevalna praksa za konzervacijo ravnovesja med viri in potrebami
družinskega gospodarstva z uravnavanjem števila družinskih članov. Kaže
se, da je tako pri ženskah in še bolj pri moških pri tem igralo vlogo načrto-
vanje prihodnosti članov družine preko vključevanja v mestno (delno tudi
v predmestno agrarno) okolje in družbene preobrazbe. To je pomenilo tudi
odstopanje od ustaljenega poročnega modela krajevne endogamije in od-
piranje širšemu poročnemu trgu v skladu z novimi življenjskimi okolji in
družbeno-ekonomskimi strategijami. V obmestnih, izključno slovenskih
podeželskih okoljih se je sicer avtomatično ohranjala etnična endogami-
ja. V mestu, kjer so bile meje družbene in etnične stratifikacije zabrisane,
pa se je tudi etnična pripadnost oz. jezikovna afiniteta uklanjala družbeno-
ekonomski logiki in prioritetam.
V teku 19. stoletja in zlasti od srede stoletja dalje je na »izstopanje« iz
vaške skupnosti vse bolj vplivalo razslojevanje kmečke družbe, ki je bila v
soočenju s tržnim gospodarstvom po eni strani prisiljena v optimizacijo
in specializacijo kmečkega gospodarstva ter njegovega integriranja z do-
polnilnimi viri dohodka, po drugi pa v iskanje alternativnih gospodarskih
usmeritev za rastoči delež prebivalstva. V tej fazi zapuščanju vasi zagotovo
niso botrovali zgolj konservativni/samoohranitveni izločevalni dejavniki
vaškega, na posesti temelječega družbeno-gospodarskega sistema, ampak
tudi vse močnejša privlačnost industrijskih in drugih centrov neagrarne
proizvodnje. Ob vzvodih gospodarske in družbene potrebe ter prisile v iz-
vornih krajih je prelivanje prebivalstva v Trst in proti drugim destinacijam
od 70. let 19. stoletja dalje spodbujal vse glasnejši »klic« mesta in tudi tujine
s ponudbo alternativnih načinov življenja. Nosilec teh sprememb je bil kul-
turni obrat,zaradikateregajemed razlogiinmotiviizseljevanjavse večjo
težo pridobivala želja po zapuščanju tradicionalnih, v medosebnih odnosih

146