Page 14 - Tomajci

Aleksej Kalc

di kot obliko kreditiranja z zastavitvijo premoženja. Vse to opozarja, kako
je kmečki človek odločal, načrtoval in zasledoval svoje interese ter življenj-
ske cilje.
Sodni arhivi devinskega gospostva, pod katerega je spadal večji del To-
maja, omogočajo vpogled tudi v družbena vedenja znotraj vaške skupnosti
v zgodnjem novem veku ter izpostavljajo vlogo fantovščine pri tem. Nepo-
ročeni fantje so se, podobno kot drugod na Krasu in v Evropi, skupinsko
udejstvovali pri uveljavljanju specifičnih mišljenj, vedenj in vrednot v za-
sebnem ter javnem prostoru v imenu pripadnosti, morale in časti. Z različ-
nimi odstopanji od pravnih norm, kar je vaška skupnost dojemala kot legi-
timne starodavne običaje, so npr. nadzorovali neporočena dekleta, prega-
njali in sramotili prešuštvo ter nezakonska spočetja, izganjali in ustrahova-
li nezakonske matere. Ta, pogostokrat nasilna, dejanja, ki so predstavljala
obliko implementacije moralne discipline in so potekala z odobravanjem,
včasih pa tudi s sodelovanjem duhovščine, so se pogosto znašla pred sodni-
ki zaradi prekoračitve pristojnosti ali pretirane grobosti in razžalitve časti
posameznikov ter njihovih družin. Varovanje časti kot primarne vrednote
pred poroko in v družinskem življenju se je odražalo tudi pri obredih dvor-
jenja, v primerih netipičnih poročnih zvez (zaradi starostnih, socialnih in
drugih razlik), nebrzdane razposajenosti in drugih okoliščinah, ko so člani
s svojimi odstopanji od ustaljenih norm spodkopavali enotnost in solidar-
nost vaške skupnosti. Te navade in kulturni sistemi so postavljali vedenj-
ske meje ter prekipevajočo energijo mladih rodov usmerjali v ohranjanje
družbenega reda.
Naša raziskava se ni mogla izogniti niti obravnavi zadnjega kmečkega
punta na Slovenskem, to je tolminskega upora iz leta 1713 – ne samo ker
je uporniško vrenje zajelo tudi Kras, ampak ker je bilo devinsko gospostvo
prizorišče odmevnejših dogajanj, ki so bila med vsemi še najmanj raziska-
na. S pomočjo še nepreučenih dokumentov je bilo mogoče rekonstruirati
podroben potek upora in izpostavili vlogo Tomajcev kot pobudnikov vstaje
Kraševcev proti pobiranju denarne desetine, uzurpacijam srenjske zemlje
in drugim kršitvam »stare pravde«. Pri tem pride do izraza neslutena bor-
benost Tomajcev, ki so (tudi z ustrahovanjem) pozivali k uporu kmete iz
sosednjih žup in se postavili na čelo obleganja devinskega gradu, kjer so
v štirih padli pod streli grajskih branilcev. Upor so zaznamovali neenotni
odzivi posameznih žup, od razboritejših do spravljivih in lojalnih ali do go-
sposke diplomatsko naravnanih. Tomajci so kljub tragičnim žrtvam najdlje
ohranjali kljubovalnost, tako da so svoje pritožbe ponesli na višje instance,
vztrajali pri mobilizaciji kmetov celega devinskega in tudi rihemberškega

12