Page 16 - Tomajci
P. 16

Aleksej Kalc


               več tako povezovalen, izgradnja socializma pa je kljub novim institucional-
               nim in političnim okvirom potekala brez formacije nove, izrazito vplivne
               vaške elite.
                 Tomajska družbena elita, ki se je uveljavila v desetletjih pred prvo sve-
               tovnovojno,jebilaizraz procesagospodarskega,družbenegainkulturnega
               napredka ter množičnega udejstvovanja v vaških organizacijah in politič-
               nem življenju. Pomemben strukturni dejavnik tega procesa je bila obvezna
               šola, ki je preko mladine vnašala sodobno znanje v tradicionalno podežel-
               sko družbo. Učitelji so postali, ob duhovnikih, vaške avtoritete: izobraže-
               vali so otroke in starše, uveljavljali norme vedenja in usmerjali ritem živ-
               ljenja. V Tomaju je v takšni vlogi izstopal Anton Kosovel, ki je vzgojil gene-
               racije Tomajcev in s svojim ugledom v vasi ter pri vaških elitah pustil tudi
               svetovnonazorski pečat. Razpad avstro-ogrske monarhije in priključitev h
               Kraljevini Italiji sta pomenila radikalen obrat v šolstvu: zamenjali so uč-
               ne vsebine, šolski ustroj, učiteljski kader in učni jezik. Italijanska šola je
               imela raznarodovalni značaj, njeni najbolj zagnani učitelji, tudi Slovenci,
               pa so bili v vasi osovraženi. Hkrati pa je šola znala k družinam pristopiti,
               jih nagovarjati s socialno pomočjo, šolsko prehrano in skrbjo za zdravje ter
               mladino pridobivati z retoriko, modernimi mediji in mladinskimi organi-
               zacijami. Župnik Kjuder se je moral ob tem boriti proti Tomajcem oz. nji-
               hovi prilagodljivosti režimu in se truditi, da so otroke pošiljali v župnišče
               k slovenskemu verouku. Vidno vlogo v boju proti potujčevanju so odigrale
               tudi šolske sestre, ki so v tomajskem dekliškem zavodu vzgajale svoje va-
               rovanke po fašistični zakonodaji, a na skrivaj izvajale pouk v slovenskem
               jeziku in narodnem duhu. Leta 1943 so obnovile tomajsko slovensko šolo in
               jo pozneje vodile tudi za časa angloameriške oblasti ter, s kompromisnim
               spajanjem krščanskih ter partizanskih vrednot, pod jugoslovansko upra-
               vo, vse do razmejitve, ko so sestre Tomaj zapustile. Kontinuiteta Tomaja
               kot šolskegasrediščajebilaprekinjena konec 50. let,kojesprestruktu-
               riranjem obmejnega kraškega šolskega prostora tomajska šola postala po-
               družnična. Vsebine so se leta 1949 spet prilagodile duhu novih, narodno-
               osvobodilnih in revolucionarnih vrednot. Tudi v tem obdobju so se v šol-
               skih klopeh, kot v prejšnjih časih, odražale socialne razmere prebivalstva,
               eksistencialne potrebe in moralni odkloni, ki so šolski instituciji ob izo-
               braževanju nalagali tudi skrb za materialno podporo, zdravje in prevzgojo
               učencev. Mnoge dejavnosti, kot sta pogozdovanje in skrb za okolje, so bile
               prisotne tako v avstrijski, italijanski kot jugoslovanski šoli, kar omogoča,
               da kljub sistemskim in ideološkim razlikam govorimo o dolgoročnih kon-
               stantah ter enakih smotrih šole kot državotvorne institucije.


               14
   11   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21