Page 16 - Tomajci

Aleksej Kalc

več tako povezovalen, izgradnja socializma pa je kljub novim institucional-
nim in političnim okvirom potekala brez formacije nove, izrazito vplivne
vaške elite.
Tomajska družbena elita, ki se je uveljavila v desetletjih pred prvo sve-
tovnovojno,jebilaizraz procesagospodarskega,družbenegainkulturnega
napredka ter množičnega udejstvovanja v vaških organizacijah in politič-
nem življenju. Pomemben strukturni dejavnik tega procesa je bila obvezna
šola, ki je preko mladine vnašala sodobno znanje v tradicionalno podežel-
sko družbo. Učitelji so postali, ob duhovnikih, vaške avtoritete: izobraže-
vali so otroke in starše, uveljavljali norme vedenja in usmerjali ritem živ-
ljenja. V Tomaju je v takšni vlogi izstopal Anton Kosovel, ki je vzgojil gene-
racije Tomajcev in s svojim ugledom v vasi ter pri vaških elitah pustil tudi
svetovnonazorski pečat. Razpad avstro-ogrske monarhije in priključitev h
Kraljevini Italiji sta pomenila radikalen obrat v šolstvu: zamenjali so uč-
ne vsebine, šolski ustroj, učiteljski kader in učni jezik. Italijanska šola je
imela raznarodovalni značaj, njeni najbolj zagnani učitelji, tudi Slovenci,
pa so bili v vasi osovraženi. Hkrati pa je šola znala k družinam pristopiti,
jih nagovarjati s socialno pomočjo, šolsko prehrano in skrbjo za zdravje ter
mladino pridobivati z retoriko, modernimi mediji in mladinskimi organi-
zacijami. Župnik Kjuder se je moral ob tem boriti proti Tomajcem oz. nji-
hovi prilagodljivosti režimu in se truditi, da so otroke pošiljali v župnišče
k slovenskemu verouku. Vidno vlogo v boju proti potujčevanju so odigrale
tudi šolske sestre, ki so v tomajskem dekliškem zavodu vzgajale svoje va-
rovanke po fašistični zakonodaji, a na skrivaj izvajale pouk v slovenskem
jeziku in narodnem duhu. Leta 1943 so obnovile tomajsko slovensko šolo in
jo pozneje vodile tudi za časa angloameriške oblasti ter, s kompromisnim
spajanjem krščanskih ter partizanskih vrednot, pod jugoslovansko upra-
vo, vse do razmejitve, ko so sestre Tomaj zapustile. Kontinuiteta Tomaja
kot šolskegasrediščajebilaprekinjena konec 50. let,kojesprestruktu-
riranjem obmejnega kraškega šolskega prostora tomajska šola postala po-
družnična. Vsebine so se leta 1949 spet prilagodile duhu novih, narodno-
osvobodilnih in revolucionarnih vrednot. Tudi v tem obdobju so se v šol-
skih klopeh, kot v prejšnjih časih, odražale socialne razmere prebivalstva,
eksistencialne potrebe in moralni odkloni, ki so šolski instituciji ob izo-
braževanju nalagali tudi skrb za materialno podporo, zdravje in prevzgojo
učencev. Mnoge dejavnosti, kot sta pogozdovanje in skrb za okolje, so bile
prisotne tako v avstrijski, italijanski kot jugoslovanski šoli, kar omogoča,
da kljub sistemskim in ideološkim razlikam govorimo o dolgoročnih kon-
stantah ter enakih smotrih šole kot državotvorne institucije.

14