Page 11 - Tomajci

Pet stoletij v Tomaju

valno zanimanje osredotočilo na Kras, in sicer skozi študijo primera ene
vasi.
Namen takšnega pristopa je bil opazovati določeno vaško skupnost in
njen življenjski prostor skozi dolg časovni razpon štirih stoletij in ugota-
vljati kontinuitete ter prelome v njenih družbeno-gospodarskih struktu-
rah ter vedenjskih dinamikah. Z obsežnim časovnim razponom – od pred-
industrijske dobe do desetletij po drugi svetovni vojni – smo želeli prever-
jati razvojne procese, njihove različne trajnosti in tranzicije, ki ob preuče-
vanju posameznih obdobij pogosto ostanejo v ozadju ali pa se kažejo v dru-
gačni luči. Naš cilj je bil analizirati notranje vaške procese in dinamike, ki
izhajajo iz krajevnih dejavnikov in družbenih razmerij, ter ugotoviti, kako
in v kolikšni meri so se vanje zrcalili širši družbeni, gospodarski, kultur-
ni in politični trendi ter velika zgodovinska dogajanja. Na mikroprimeru
smo želeli preverjati ustaljene makrointerpretacije zgodovine slovenskega
podeželja, razširiti analitični okvir z novimi vprašanji ter ponuditi sveže
razlage in hipoteze. Predvsem pa smo želeli prikazati kompleksnost in di-
namičnost kmečke družbe ter preseči predstave o preprostem, enoličnem
in nepremičnem kmečkem svetu, stoletja ujetem med družbeno podreje-
nostjo in komaj vzdržnim bojem za preživetje.
Tomajce smo skušali razumeti kot subjekte, ne kot pasivne in prilagodlji-
ve statiste na prizorišču male in velike zgodovine. Zanimali so nas njihovi
odzivi na modernizacijske in druge pojave, njihovi načrti in izbire, s kate-
rimi so vdobreminslabemkrojili individualne terkolektivne življenjske
usode. Da bi to kompleksnost zajeli, smo uporabili več konceptualnih in
metodoloških orodij ter kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih analiz.
Oprli smo se na širok nabor primarnih in sekundarnih virov – od posvet-
nih in cerkvenih arhivov, statistik, časopisov in literature do pisnih ego-
dokumentov in na novo zbranih ustnih pričevanj. Zaradi časovnega in vse-
binskega obsega ter glede na razpoložljivost dokumentacije smo obravnavo
osredotočili na tri tematska polja: ekonomijo in demografijo, institucije in
politiko ter vsakdanje življenje. V teh okvirih smo preučevali endogene in
eksogene dejavnike razvoja prebivalstva, strukturo kmečkih gospodarstev
in logiko kmečke ekonomije; oblikovanje in delovanje vaških elit, njihove
medsebojne odnose in orodja moči ter družine kot elemente družbenega
mreženja; kolektivne vrednote, vloge ritualov in izobraževanja; materialno
kulturo in spreminjanje življenjskega standarda.
Izbira kraške vasi kot študijskega primera ni bila slučajna. Matični Kras
se ponuja za raziskovanje podeželja in kmečkega sveta zaradi svojih na-
ravnih posebnosti, hkrati pa zaradi lege na stičišču celine in Jadranskega

9