Page 17 - Tomajci

Pet stoletij v Tomaju

Življenjski standard je pojem, ki se ga uporablja pri vrednotenju kako-
vosti življenja s pomočjo kazalnikov materialnih in nematerialnih dobrin.
Naša raziskava je tudi ta vidik skušala opazovati skozi dolg časovni razpon,
da bi ugotovila značilnosti ter spremembe v materialni kulturi, življenjskih
razmerah ter potrošnih navadah prebivalcev kraške vasi. Zapuščinska in-
ventarja dveh gmotno primerljivih premožnih kmetov omogočata vpog-
led v to dimenzijo na začetku 17. in na koncu 18. stoletja. Podrobni opisi
in cenitve imetja – od nepremičnin in živine, orodja in hišne opreme do
denarnih sredstev in obleke – ponujajo predstavo o gospodarskih oz. pri-
dobitnih dejavnostih ter o tem, kaj si je družina lahko privoščila za materi-
alno in duhovno udobje. Primerjalna analiza pokaže, koliko so se v skoraj
dveh stoletjih spremenili produkcijska sredstva, bivanjska kultura, količi-
na, kakovost in raznolikost predmetov, kar odraža napredovanje ponudbe
in sledenje sodobnim vzorcem potrošnje in bivanjskega udobja. Raziska-
va življenjskega standarda po drugi svetovni vojni pa je pokazala, da vaška
kmečka in delavska ekonomija v času petletnih planov ter začetka samo-
upravljanja nista dopuščali bistvenega dviga življenjske ravni. Razmere so
bile za mnoge negotove tudi zaradi nizke izobrazbe, nove meje in pretr-
ganih stikov s Trstom. Občutne spremembe so se pojavile šele s sprosti-
tvijo obmejnega prometa in trgovine, z nakupom kmetijske mehanizacije
in modernizacijo kmetijstva, s pridobitvijo italijanskih pokojnin ter dru-
gih dodatnih virov dohodka. Tomajska skupnost je tudi v dobi socializma,
kakor v vseh obravnavanih stoletjih poprej, vsekakor ostala družbeno raz-
slojena. Družine z večjim imetjem so v glavnem ohranjale boljši socialni
položaj, politični predstavniki pa so imeli določene gospodarske predno-
sti. Splošen dvig življenjske ravni in družbene razlike so se od 70. let dalje
odražali v gradbeni obnovi domov, nakupu vozil in strojev, obleki in stopnji
potrošnje.
Namen raziskave je bil tudi pokazati, kako so se v zgodovino vasi zapi-
sali posamezniki v raznih obdobjih ter kako se vaška zgodovina odraža v
njihovem življenju in delovanju. V razpravah nastopajo številne osebe – od
družbeno izstopajočih protagonistov do »navadnih« udeležencev vsakda-
njega življenja, ki skupaj opredeljujejo razpon zgodovinskega dogajanja v
tomajski vaški stvarnosti. Posebno pozornost smo namenili dvema izjem-
nima likoma. Prvi je pesnik Krasa Srečko Kosovel, sin zaslužnega vaške-
ga učitelja Antona Kosovela, ki je majhno vas, kot je Tomaj, dojemal kot
sestavni del kozmosa ter njene kulturne, filozofske in politične dimenzije
umestil v svojo svetovnocivilizacijsko vizijo. Druga osebnost je župnik Al-
bin Kjuder, nerazdružljivo povezan s tomajskim dogajanjem v 20. stoletju

15