Page 12 - Tomajci

Aleksej Kalc

morja ter kot območje srečevanja trgovskih, prometnih in drugih relacij.
Tomaj je bil skozi stoletja nadpovprečno kompleksna in razslojena vaška
skupnost. Bil je sedež župnije in samostana, cerkvenoupravno središče, se-
dež župe ter občinsko in upravno središče, kraj z javno šolo in s cerkvenim
ženskim vzgojnim zavodom. Od 19. stoletja dalje so iz Tomaja izhajali ali v
njem delovali vidni kulturno-politični akterji, ki so pomembno vplivali na
krajevno in širše javno življenje – od duhovnikov in učiteljev do poslanca
v dunajskem parlamentu (Anton Černe) in enega vodilnih slovenskih lite-
rarnih ustvarjalcev (Srečko Kosovel). Skozi stoletja je vas občutila bližino
Gorice in Furlanije, še posebej pa sosedstvo Trsta – od njegove predmo-
derne faze komunskega mesta do pristaniške metropole in, do prve sve-
tovne vojne, največjega slovenskega urbanega središča. Zgodovino Tomaja
v 20. stoletju so globoko zaznamovali premiki politične meje in pripadnost
različnim državam ter družbenopolitičnim sistemom. Prav zato je skozi to-
majski primer mogoče opazovati vse prelomne trenutke in učinke, značilne
za celoten zahodni slovenski obmejni prostor, ki pa so se na Krasu kazali s
številnimi posebnostmi.
Izbira Tomaja je bila povezana tudi z nadpovprečno bogatimi zgodovin-
skimi viri v primerjavi z drugimi kraškimi vasmi. Poleg upravnih arhivov
posvetnih oz. civilnih oblasti, ki kljub vrzelim omogočajo razmeroma do-
ber vpogled v obdobje od 16. do 20. stoletja, posebno mesto zavzema to-
majski župnijski arhiv. Ob cerkvenih matrikah in drugih standardnih cer-
kvenoupravnih dokumentih, nepogrešljivih za demografske, socialne in
gospodarske raziskave, vsebuje tudi bogato zbirko dnevnikov, zgodovin-
skih elaboratov in zapisov. Ti so sad zanimanja za zgodovino vasi in sprot-
na dogajanja, ki jih je neutrudno beležil domači župnik Albin Kjuder. Tudi
po njegovi zaslugi je bilo mogoče prodreti v številne plasti družbenega živ-
ljenja, ki bi sicer ostale nedostopne.
Družbene strukture, razvoj kmetijstva in drugih gospodarskih panog ter
raba in upravljanje razpoložljivih gospodarskih virov so bila osnovna vpra-
šanja, ki jih je naslovila raziskava. Razumevanje teh tematskih polj pa je
tesno povezano s poznavanjem zgodovinskega razvoja prebivalstva. Ta ra-
zvoj je bilo treba vse do 19. stoletja rekonstruirati s pomočjo cerkvene vi-
talne statistike in redkih posrednih ali neposrednih ljudskih štetij oz. se-
znamov kmetij ter drugih socialnih in gospodarski indikatorjev. Iz primer-
jalne aproksimacije se je pokazala dinamika demografskih trendov v novo-
veškem Tomaju. V 16. stoletju je prebivalstvo najprej okrevalo po zadnjih
turških vpadih in nato močno naraslo, sledila pa je zelo počasna rast v vse-
evropsko stagnirajočem 17. stoletju. Pravi poskok naravne rasti je nasto-

10