Page 9 - Tomajci
P. 9

Pet stoletij v Tomaju


                  Aleksej Kalc
                  Znanstvenoraziskovalni center
                  Slovenske akademije znanosti in umetnosti

                          © 2025 Aleksej Kalc
                  https://doi.org/10.26493/978-961-293-552-8.7-16




             Osnovna izhodišča nove zgodovine (angl. new history, fr. nouvelle histoire), ki
             je pretrgala dominantno tradicijo historizma in znanstveno zgodovinopis-
             je postavila na povsem nove temelje, so bila razširitev teoretičnega, meto-
             dološkegaintematskegaobzorjaterrazumevanjasamegapredmetaopazo-
             vanja. To je pomenilo – če uporabimo izrazje t.i. analovskih zgodovinarjev,
             ki so od 20. let 20. stoletja predstavljali najpronicljivejši dejavnik tega pa-
             radigmatičnega obrata – razširitev fokusa s politične zgodovine in izbranih
             družbenih elit na »preostalih 95 odstotkov ljudi«. Nova perspektiva, ki je
             priznavala zgodovinsko vlogo in dostojanstvo anonimnim množicam, vse
             do njihovih najobrobnejših segmentov, je odprla pot podeželju in kmečke-
             mu svetu v ospredje raziskovalnega zanimanja. Na vrtu nove zgodovine so
             tako zrasle izjemne študije o agrarni zgodovini in kmečki družbi, ki je do in-
             dustrializacije in še dlje zajemala večino evropskega prebivalstva. Sprva so
             bile gospodarskega, socialnega in pravnega značaja, kmalu pa so segle tu-
             di na antropološko in kulturno področje. Osvetlile so socialne, materialne
             in miselne strukture vsakdanjega življenja ter njihove razvojne dinamike v
             kontekstu naravnega in kulturnega okolja ter zgodovinskih prelomov.
               Za razliko od francoske in drugih historiografij, ki so z »demokratizacijo«
             znanstvene perspektive »male ljudi« potegnile izpod temne sence »velike
             zgodovine«, je bilo v slovenskem zgodovinopisju podeželje od samih začet-
             kov prizorišče dogajanja, kmetstvo pa eden glavnih akterjev. Te razlike ni
             težko razumeti: na Slovenskem so kmetje še med svetovnima vojnama tvo-
             rili več kot polovico prebivalstva, urbanizacija je napredovala počasi, mesta
             pa so bila, z redkimi izjemami, prej nominalne kot prave urbane entitete.
             Poleg tega se je slovensko zgodovinopisje oblikovalo na temelju narodne-
             ga koncepta in sama narodna kultura se je dolgo vrtela okrog percepcije
             Slovencev kot kmečkega naroda. Slovensko zgodovinopisje se je zato že od
             prvih korakov poglobilo v agrarno zgodovino in zgodovino podeželja ter
             kmečkega družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. Najrepre-


                  Panjek, A., ur. 2025. Tomajci: slovenska zgodovina v malem (16.–20. stoletje).
                  Založba Univerze na Primorskem.
   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14