Page 180 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe

spodbuja k temu, da njeni člani sami najdejo primerno rešitev, ki bo ustrezala
vsem (Čačinovič Vogrinčič, ).
Svetovanje torej temelji na štirih ključnih elementih. Prvi je identifikacija
potreb družine, ki zajema definicijo težave skupaj z družino, drugi je upo-
raba moči družine, način, kako je družina do sedaj reševala težave in se z
njimi soočala. Tretji zajema uporabo socialne podporne mreže, predstavlja
sorodnike, ki jim lahko nudijo pomoč in podporo. Četrtega pa člani pridobijo
v procesu sodelovanja reševanja težave in je priznanje družini za spretnost,
moč in kompetentnost (Čačinovič Vogrinčič, ).
Najpomembnejšepodročješolskegasvetovanjanadarjenegaučencajeto-
rej aktivno sodelovanje med šolo in starši otroka. Sodelovanje s starši se v šoli
vzpostavlja prek različnih vsebin in dejavnosti, ki se uresničujejo skozi for-
malne in neformalne oblike. Med formalne oblike sodijo roditeljski sestanki,
govorilne oziroma pogovorne ure in pisna sporočila. Najpogostejše oblike
neformalnega sodelovanja so: dan odprtih vrat, sodelovanje staršev na raz-
stavah in šolskih prireditvah, vključevanje staršev v različne projekte, sveto-
vanje staršem za kvalitetnejšo pomoč otroku doma, starši vodijo interesne
dejavnosti, obisk staršev pri pouku (Intihar in Kepec, ). SD ima lahko te-
žave pri vzpostavljanju stika s starši učenca, saj so ti povsem neodzivni.
Pri vzpostavljanju odnosa s starši je zelo pomemben prvi stik, na podlagi
katerega se kasneje s pomočjo komunikacije gradi medsebojni odnos. Zave-
dati se moramo, da so starši v vzgoji enakovredni partnerji, ki jih učitelj ali
svetovalni delavec zgolj usmerja, nudi oporo in morebitno pomoč. Pri razvi-
janju medosebnih odnosov je poleg komunikacije nujen pogoj, da se odnos
lahko razvija, zaupanje. O njem lahko govorimo, kadar so združeni vsi štirje
elementi (Lamovec, ):

. Tveganje. Situacija je takšna, da zaupanje lahko prinese ugodne ali ško-
dljive posledice.
. Odvisnost od drugega. Posledice, ki so za nas ugodne ali škodljive, so
rezultat vedenja druge osebe.
. Možnost negativnega izida. Pričakujemo, da bomo v primeru škodljivih
posledic utrpeli večjo škodo, kot bi bila korist, če bi bile posledice ugo-
dne.
. Prepričanje o ugodnem izidu. Smo dokaj prepričani, da bo obnašanje
druge osebe privedlo do ugodnih posledic.

Zaupanje se razvije, če sprejmemo misli, čustva in reakcije drugega, mu
nudimo podporo za sodelovanje.

