Page 174 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 174

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe


                    Nujen je pogovor z otrokom, kjer je pomembno, da poskusimo sporočiti
                  to, kar bi moral slišati vsak otrok, ki je bil zlorabljen (Društvo za nenasilno
                  komunikacijo b. l. v Čufer, ):

                     –Verjamem ti.
                     – Zaščitil te bom.
                     – Pogumen/-na si, da si povedal/-a, kaj se ti je zgodilo.
                     –Nisi ti kriv/-a.
                     – Prav je, da si mi povedal/-a.
                     – Naredil/-a bom vse, kar je v moji moči, da se to ne bo več zgodilo.
                     – Dobra oseba si. Rad/-a te imam.


                    Če otrok določeni osebi spregovori o zlorabi, je pomembno, da ta oseba
                  ostane mirna. Reakcija svetovalnega ali drugega delavca je namreč zelo po-
                  membna, saj bo otrok, ki se mu bo zazdelo, da odraslega vznemirja, prene-
                  hal z govorjenjem. Nekateri preventivni programi s področja spolne zlorabe
                  (povzeto in prirejeno po Čufer, ):

                     – Moje telo pripada meni. Pomembno je, da otrokom privzgojimo obču-
                       tek samostojnega odločanja o lastnem telesu, kjer morajo predvsem
                       spoznati, da lahko sami odločajo o tem, kdo, kdaj in kako se jih lahko
                       dotakne. Z otroki se je v okviru skupinskih delavnic ali razrednih ur po-
                       trebno pogovarjati o spolnosti in spolnih organih, saj jim v nasprotnem
                       primerusporočamo,dagrezatabuteme.Intimnetelesnedelemoramo
                       ustrezno poimenovati. Otrokom je treba posredovati sporočilo, da se
                       jim ni treba ukloniti pričakovanjem in zahtevam odraslih po telesnih
                       dotikih, zato se jih ne sme siliti, če koga ne želijo poljubiti (npr. strica).
                       Potrebno jim je tudi pojasniti razliko med dobrim, varnim dotikom in
                       neprijetnim, nevarnim dotikom.
                     – Poznam svoje občutke in čustva. Učence je potrebno učiti o občutkih in
                       čustvih ter jih usmerjati k spoznavanju, zavedanju in razlikovanju raz-
                       ličnih čustev, tako pozitivnih kot negativnih. Otroci morajo vedeti, da
                       lahko zaupajo svojim občutkom in čustvom, da natančno vedo, kaj ob-
                       čutijo kot dobro ter kaj kot slabo in neprijetno. Odrasli moramo otro-
                       kova čustva spoštovati in ga spodbujati, da jih izrazi na primeren način.
                       Lahko si pomagamo z različnim gradivom ali s čustvenimi karticami.
                     – Prijetni in neprijetni dotiki. Otroke je treba usmerjati k razlikovanju pri-
                       jetnih in neprijetnih dotikov. Potrebno jih je ozavestiti, da lahko sami
                       odločijo, kateri dotik jim je prijeten in kateri neprijeten.


                  
   169   170   171   172   173   174   175   176   177   178   179