Page 138 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe

tima, v katerem sodelujejo različni strokovni profili (pediater, pedopsihiater,
svetovalni delavec, klinični dietetik idr.), ki tesno sodelujejo in otroku le tako
zagotovijo dovolj kompleksno obravnavo (Arzenšek idr., ).
Svetovalni delavec se mora pred pogovorom z otrokom pozanimati pri ra-
zredniku, športnemu pedagogu in drugih učiteljih o splošnem delu, motiva-
ciji, vedenju otroka v šoli. Učitelje je potrebno opozoriti, da naj bodo na spre-
membe v vedenju in druge znake pozorni, tudi med odmori, v času malice
idr., ter naj si jih ustrezno beležijo.
Z učencem mora svetovalni delavec vzpostaviti zaupen, topel odnos. Po-
gosto naj se srečujeta in pogovarjata o različnih temah (neformalna srečanja,
na hodniku, v razredu). V pogovor, individualni in skupinski, naj se sprva ne
vključuje nobena vsebina, ki se nanaša na hrano/hujšanje, temveč različna
tematika, kot npr. težave najstništva, samopodoba, zdravje, prijateljstvo, ču-
stva ipd. Pogovor z otrokom mora biti pozitivno usmerjen, naj bo topel in
čuteč, otroka nikakor ne smemo obsojati. Prav tako se je z njim pomembno
pogovarjati počasi in vztrajno, da pridobimo njegovo zaupanje in predvsem
da otrok uzavesti, da ima težave.
Sledita pogovora s starši in razredničarko. Tukaj mora biti vzpostavljen do-
govor o sodelovanju. Svetovalni delavec mora vsem udeležencem zagotoviti
varen prostor za delo, kjer bodo vsi lahko izrazili svoje mnenje in soustvarjali
rešitve problema (Čačinovič Vogrinčič, ). Svetovalni delavec mora v tem
procesu ustrezno opredeliti težavo; ustrezno in predvsem sočutno poslušati
vse deležnike; zbirati vse relevantne informacije, kijih dobi sstraniučiteljev
in staršev; interpretirati verbalna in neverbalna sporočila; podpirati starše; is-
kati različne inovativne rešitve ter se povezati z vsemi zunanjimi strokovnjaki.
Všoli senepostavljanobenih diagnoz!Diagnozeidr.napotitveopravi otro-
kov osebni zdravnik. Zdravljenje motenj hranjenja poteka ambulantno in ho-
spitalno. Ali gre za motnjo hranjenja, ugotavljajo zunanji strokovnjaki. Psiho-
terapevtskodelozdravljenjamotenjhranjenjapotekavskupinah,zrazličnimi
psihoterapevtskimi tehnikami in je prilagojeno kognitivnim ter emocional-
nim zmožnostim posameznika, ki se zdravi. Ozdravljenje ne pomeni le odso-
tnosti simptomov, temveč tudi ustrezno socialno funkcioniranje. V prvi fazi
zdravljenja bolniku pomagajo vzpostaviti ustrezen odnos do hrane, pijače in
telesne teže ter preko tega do samega sebe in lastne samopodobe. V drugi
fazi zdravljenja bolnik s skupinsko in z individualno terapijo prepoznava od-
nos do sebe in dinamično ozadje (vzroke in sprožilne dejavnike) svoje mo-
tnje. V zadnjem delu zdravljenja bolniki konkretno in jasno načrtujejo svojo
prihodnost, utrjujejo nove vzorce vedenja in delajo na spremembah v ožjem
in širšem socialnem okolju. Po zdravljenju se posamezniki lahko vključijo v

