Page 137 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Motnje hranjenja in pomoč šolske svetovalne službe

denjske in druge psihične znake, ki že odražajo anoreksijo. Vsekakor je ano-
reksija bolezen, pri kateri je potrebno poiskati ustrezno strokovno pomoč, saj
se lahko konča tudi s smrtjo. Zdravljenje je naporno in dolgotrajno, saj ni do-
volj, da oseba pridobi nazaj normalno telesno težo, ampak je pomembno, da
spremeni svoj odnos do sebe in svojega telesa (Benedičič idr., ).
Svetovalni delavec ali učitelj je lahko najpomembnejša in sočasno tudi
prva oseba, ki se ji otrok zaupa. Zato mora biti na tem področju ustrezno stro-
kovno podkovan. Dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek te motnje in na
katere mora biti svetovalni delavec še posebej pozoren, so:

– najstniška leta,
– osebe, ki so imele v otroštvu čezmerno telesno težo,
– menjava šole, delovnega mesta, okolja,
– izguba bližnje osebe,
– (ne)varna čustvena navezanost med otroci in starši,
– obsedenost z medijskimi podobami, ki predstavljajo lepotne ideale,
– nekateri poklici (plesalci/-ke, manekeni/-ke, televizijske osebnosti).

Z otroki do osmega leta starosti naj se tematike motenj hranjenja ne bi
lotevali, intenzivneje se o tem pričnemo pogovarjati z učenci druge in pred-
vsem tretje triade. Predvsem je smiselno poudarjati pomen medijskih sporo-
čil in virtualnega sveta, v katerem se otroci znajdejo.

Ugotavljanje stanja in pogovor z vsemi deležniki
Pomembno je, da so učitelji na šoli seznanjeni z nekaterimi znaki, ki kažejo na
motnje hranjenja pri učencu, ter da so nanje še posebej pozorni. To so pred-
vsem izguba telesne teže, preobremenjenost s hrano, izogibanje hrani, bru-
hanje po malici/kosilu, preobremenjenost s podobo svojega telesa, pretirana
telesna aktivnost, izogibanje šolskim idr. obrokom, štetje kalorij hrane in pi-
jače, slabša koncentracija, izguba prijateljev, socialna izolacija idr. (Nacionalni
inštitut za javno zdravje, ). Pogosto se pri učencu oziroma učenki težave
oziroma motnje hranjenja odkrije na sistematskih pregledih, pogosto tudi
mati otroka šolski svetovalni službi ali izbranemu pediatru izrazi zaskrblje-
nost nad izgubo teže, slabim apetitom in izbirčnostjo glede hrane. Če SD po-
sumi, da ima učenec težave z anoreksijo ali bulimijo, se mora povezati z ustre-
znimi zunanjimi strokovnjaki – gre za napotitev otroka k osebnemu zdrav-
niku, ki ga nadaljnje napoti v laboratorij, sledi specialistična obravnava, npr.
endokrinologa, pedopsihiatra, lahko pa tudi psihologa in psihoterapevta.
Tukaj je potrebno še posebej izpostaviti pomembnost multidisciplinarnega

