Page 49 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju
P. 49

Lin idr. (2011) poudarjajo, da klienti za proces glasbene terapije ne pot-
           rebujejo predhodnega glasbenega znanja. Navajajo pomen aktivnega so-
           delovanja pri glasbeni terapiji, saj to vključuje aktivacijo večjega števila
           možganskih področij kot pasivno poslušanje glasbe. Carina Freitas idr.
           (2022) svetujejo povezovanje strokovnjakov s področja glasbene terapije
           in nevroznanosti, kar lahko pomembno pripomore k napredku in h ko-
           risti bolnikov v pediatrični psihiatrični oskrbi.

           Paliativna oskrba                                                   49
           Glasbena terapija v paliativnem pediatričnem kontekstu je namenjena
           spodbujanju  zdravega  spoprijemanja  in  zagotavljanju  otrokovega  psi-
           hosocialnega blagostanja med zdravljenjem. Glasbeni terapevt ustvarja
           okolje za podporne interakcije med otrokom, družinskimi člani in zdrav-
           stvenim  osebjem  (Bradt,  2013).  Ansdell  (2015)  poudarja  pomembnost
           glasbene improvizacije v bolnišničnem okolju. V improvizaciji so vse po-
           bude sprejete in nepričakovane situacije dobrodošle.
               Cilj glasbene terapije v tovrstnem okolju je podpiranje obvladovanja
           simptomov in uravnavanje fizioloških odzivov klienta, pri čemer glasbeni
           terapevti uporabljajo individualno prilagojene glasbenoterapevtske inter-
           vencije (Clark idr., 2014). Beth Dun (2013) navaja, da se družine na raz-
           lične načine spopadajo z otrokovo diagnozo, ki je življenjsko ogrožajoča.
           Pogosto je v takšni situaciji celotna družina izpostavljena velikemu stresu,   Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava
           kar lahko negativno vpliva na duševno zdravje družinskih članov. Glas-
           bena terapija je eden izmed možnih virov pomoči in podpore, ki jih lahko
           ponudimo družini ob soočanju s tako težko preizkušnjo. Ponuja možnost
           za komunikacijo in interakcijo, omogoča strukturo in stabilnost ter do-
           pušča možnost za vključitev vseh družinskih članov (Abad in Edwards,
           2004). Tone Leinebø Steinhardt idr. (2021) v pilotni raziskavi ugotavljajo,
           da družine otrok v paliativni oskrbi opozarjajo na občutek izoliranosti. Iz-
           postavljajo pomen glasbene terapije, ki ima pomembno vlogo pri blaženju
           tega občutka. Družine poudarjajo pomen odnosa, ki nastane med tera-
           pevtom in družinskimi člani, prilagodljivosti terapevta in skupnega muzi-
           ciranja. Zdravstveno osebje izpostavlja pomembnost vključenosti glasbene
           terapije v multidisciplinaren timski pristop. Ugotovitve kažejo na potrebo
           po visoko usposobljenih glasbenih terapevtih, ki zmorejo podpreti komp-
           leksne in dinamične potrebe družin v okviru zdravljenja.
               Joke  Bradt  idr.  (2021)  pri  pregledu  raziskav  s  področja  pediatrič-
           ne  paliativne  oskrbe  ugotavljajo,  da  je  je  teh  raziskav  zaradi  etičnih
           pomis lekov  na  tem  področju  zelo  malo.  Ugotovitve  posameznih  razi-
           skav nakazujejo pozitiven vpliv glasbene terapije na anksioznost, bole-
           čino in vedenje, povezano s spoprijemanjem z lastnimi težavami. Miren
   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54