Page 47 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

Veliko raziskav se namreč na tem področju osredotoča na starejšo popu-
lacijo (Stegemann idr., 2019).
Glavni rezultati, ki so jih Wendy L. Magee idr. (2017) izpostavili v
pregledni raziskavi, so, da je glasbena terapija po pridobljeni možganski
poškodbi pripomogla k izboljšanju na področjih naštevanja, jezikovne
ponovitve (angl. speech repetition) in rehabilitacije socialnih veščin. Razis-
kovali so vpliv glasbenih intervencij, vendar smo tukaj navedli samo re-
zultate, kjer je bil raziskovan vpliv dotične glasbene terapije.
Evalvacija uspešnosti glasbene terapije je na področju nevrološke 47
rehabilitacije kompleksna. Izzivi v prepoznavanju učinkov in evalvaci-
ji napredka pacienta se namreč pojavljajo zaradi konstantno dinamične
narave nevralnih ter hormonskih sprememb in napredka čez čas. V ob-
zir pa je treba vzeti tudi ostale terapije, ki se dogajajo ob istem času, in
stranske učinke različnih zdravil, ki se skozi zdravljenje spreminjajo (Mi-
shra idr., 2021).
Slikanje možganov, snemanje možganskih valov in kinematična
analiza gibanja so postali podlaga za nov raziskovalni program znotraj
glasbenoterapevtske stroke – nevrološko glasbeno terapijo. Michael H.
Thaut in Thenille Braun Janzen (2019) navajata, da slednja temelji na
sodobnih raziskovalnih tehnikah s področja kognitivne nevroznanosti.
Nevrološka glasbena terapija je torej veja glasbene terapije, ki temelji na
ugotovitvah nevroznanosti in razumevanju vpliva glasbe na delovanje Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava
možganov ter vedenje. Temelji na štirih predpostavkah o nevrološkem
odzivu posameznika na glasbo: modelu glasbenega odziva, vzporednih
neglasbenih modelih (deljeni, podobni, vzporedni procesi), posrednih
modelih (vpliv glasbe na neglasbeno vedenje), kliničnih raziskovalnih
modelih (terapevtski učinek glasbe) (The Academy of Neurologic Mu-
sic Therapy, 2018).
Michael H. Thaut (2005, v Galiñska, 2015) prepoznava štiri me-
hanizme glasbe v nevrološki rehabilitaciji. Prvi mehanizem je ritmična
stimulacija in vključevanje (angl. entrainment). Opišemo ga lahko kot pro-
ces, kjer se dva ritmična procesa v interakciji drug z drugim uskladita in
medsebojno vplivata tako, da se prilagodita skupni fazi in periodičnosti
(Berger in Turow, 2011, v Galiñska, 2015). Preko glasbe se namreč zgodi
sinhronizacija bioloških ritmov z glasbenimi. To vključuje dihanje, bitje
srca, nevrološko aktivnost in ostale kompleksne fiziološke procese.
Michael H. Thaut in Volker Hoemberg (2014) v priročniku nava-
jata vseh 20 kliničnih tehnik nevrološke glasbene terapije, posebne ob-
like glasbene terapije, namenjene osebam z nevrološkimi obolenji. Cilj
tehnik je rehabilitacija določene funkcije pri osebah z različnimi obole-
nji, npr. pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo, s Parkinsonovo