Page 53 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

je glasbena terapija v kombinaciji z nego koža na kožo izboljšala stabil-
nost avtonomnega živčnega sistema dojenčkov.
Friederike Barbara Haslbeck idr. (2023) so preizkusili izvedljivost
prihodnje randomizirane klinične raziskave, v kateri bi glasbena tera-
pija lahko izboljšala nevrološki razvoj pri zelo prezgodnjih dojenčkih.
Rezultati ne kažejo niti koristnega niti škodljivega učinka kreativne
glasbene terapije na nevrorazvoj pri dveh letih, temveč trend izboljša-
nja kognitivnih rezultatov pri petih letih. Ta je podobnejši kognitivnim
rezultatom nedonošenčkov, rojenih v roku, kot pri standardni obravna- 53
vi izjemno prezgodaj rojenih dojenčkov. Kory Antonacci idr. (2021) so
preučevali učinek dveh vzorcev kitarske spremljave na dojenčke v eno-
ti za intenzivno nego novorojenčkov. Ugotovitve kažejo, da se po upora-
bi obeh vzorcev povprečni srčni utrip in frekvenca dihanja upočasnita,
razlika v povprečjih med obema vzorcema pa ni statistično pomemb-
na. Renyi Chen idr. (2023) so želeli ugotoviti učinkovitost glasbene te-
rapije pri lajšanju bolečin med pregledom očesnega dna pri dojenčkih.
Ugotovili so, da se je periferno kapilarno nasičenje s kisikom zvišalo,
prav tako se je zvišala raven zadovoljstva. Ocene bolečine so se zmanj-
šale, srčni utrip v skupini s počasno glasbo se je znižal. Susann Kobus,
Marlis Diezel, Monia Vanessa Dewan idr. (2021) so raziskovali učinek
glasbene terapije na vitalne znake prezgodaj rojenih dojenčkov glede na
stanje budnosti. Ugotovili so, da je glasbena terapija povzročila zniža- Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava
nje srčnega utripa in dihalne frekvence ter povečanje nasičenosti s kisi-
kom, pri čemer so bili učinki med spanjem še izrazitejši. Anna Carina
Kriechbaum idr. (2025) so raziskovali vpliv glasbene terapije na fizio-
loške parametre pri nedonošenčkih med nego koža na kožo ter preu-
čevali poglede staršev na glasbeno terapijo in sodelovanje v raziskavi.
Rezultati kažejo stabilizacijski učinek na vitalne parametre pri nedo-
nošenčkih, starši poročajo o večjem občutku sprostitve in krepitvi vezi
z dojenčkom. Barbara M. Menke idr. (2021) so analizirali vpliv glas-
bene terapije na fiziološki raz voj nedonošenčkov in stresne dejavnike
staršev. Ugotovili so, da lahko glasbena terapija pri ekstremno in zelo
prezgodaj rojenih dojenčkih ter njihovih starših ugodno vpliva na tra-
janje terapije, ki jo prezgodaj rojeni dojenčki potrebujejo, preden je mo-
goč odpust iz bolnišnice. Kristy Ormston idr. (2022) so raziskali vpliv
intervencije ritem–dihanje–uspavanka–prvi zvoki na donošenega no-
vorojenčka s pomanjkanjem surfaktanta. Ugotovitve kažejo, da je glas-
bena terapija družini nudila osrednjo pozornost in podpirala celostno
razvojno oskrbo dojenčka. Razvil se je odnos, ki je bil glasbeno podprt
in je družino čustveno ter fizično spremljal vse do konca dojenčkovega
življenja v primeru smrti. Ambra Palazzi idr. (2021) so raziskali učinke