Page 54 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

glasbene terapije na znake angažiranosti prezgodaj rojenih dojenčk-
ov ter na materine vokalizacije med interakcijo v neonatalni intenziv-
ni negi. Dojenčki, ki so prejeli glasbeno terapijo, so v začetnem budnem
stanju pogosteje odpirali oči, kar kaže na večjo angažiranost, materam
v tej skupini pa je bilo z glasbeno terapijo omogočeno več petja ob pod-
pori glasbenega terapevta.
Raziskave na področju neonatologije so usmerjene tudi v raziskovan-
je odnosa staršev do glasbene terapije ali učinkov glasbene terapije na
54 starše oz. družino. Sofia Bauer idr. (2021) so želeli raziskati motive star-

šev, da se odločijo vključiti nedonošene dojenčke v glasbenoterapevtsko
intervencijo med bivanjem v neonatalni enoti. Ugotovili so, da so imeli
starši, ki so se odločili za sodelovanje, mlajše in bolj bolne otroke. Sode-
Špela Loti Knoll, Ema Trček in Maja Otič učiti učinke predvajanja posnetega glasu matere prezgodaj rojenim ot-
lovanje je zavrnilo več enostarševskih družin. Menili so, da bi sodelova-
nje v raziskavi pomagalo njihovemu otroku, izboljšalo prihodnjo oskrbo
in znanje na tem področju. Narendra Dereddy idr. (2024) so želeli pre-

rokom na intenzivnem neonatalnem oddelku za duševno zdravje mater.
Ugotovitve kažejo, da ni bilo sprememb v slednjem glede na uporablje-
no lestvico DASS-21.
Shulamit Epstein idr. (2023) so želeli analizirati izkušnje staršev, ki
so se udeleževali dolgotrajne glasbene terapije s svojimi nedonošenčki
od rojstva do starosti šestih mesecev. Ugotovili so, da je glasbena tera-
pija za starše kot terapevtska oaza. Omogoča integracijo glasbe v od-
nos skozi čas ter pozitivno vpliva na odnos med starši in dojenčki. Claire
M. Ghetti idr. (2021) so kot del longitudinalne raziskave LongSTEP pre-
verjali izved ljivost, sprejemljivost in ustreznost glasbene terapije, ki pou-
darja petje staršev dojenčkom, za nedonošenčke in njihove starše. Starši
so glasbeno terapijo dobro sprejeli, prepoznali pomen lastnega glasu pri
vzpostavljanju odnosa z dojenčkom ter pridobljene veščine uspešno pre-
nesli v vsakodnevno interakcijo. Friederike Barbara Haslbeck idr. (2021)
so raziskovali dojemanje družinsko vključujoče glasbene terapije za
izjem no prezgodaj rojene dojenčke v času njihovega bivanja v enoti za
intenzivno neonatalno nego s strani staršev. Raziskovali so tudi dolgo-
ročen vpliv te terapije na razvoj otrok in družinsko dinamiko. Rezultati
kažejo, da so starši glasbeno terapijo doživeli kot pozitivno izkušnjo, ki je
izboljšala čustveno povezavo, zmanjšala stres ter prispevala k zdravemu
razvoju njihovih izjemno prezgodaj rojenih otrok. Selina M. Kehl idr.
(2020) so z raziskavo želeli opredeliti, kako kreativna glasbena terapija
vpliva na anksioznost, depresijo, stres in vez med starši ter nedonošenim
dojenčkom med bivanjem v neonatalni enoti. Ugotovitve kažejo, da kre-
ativna glasbena terapija podpira vez med starši in otrokom ter zmanjšuje