Page 48 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

boleznijo, cerebralno paralizo, z motnjami avtističnega spektra, mišično
distrofijo ipd. Avtorja tehnike delita na tri večje sklope: senzomotorično
rehabilitacijo, govorno-jezikovno rehabilitacijo, kognitivno rehabilitaci-
jo. Izbira tehnike je odvisna od posamezne klientske skupine.

Psihiatrija
Glasbena terapija je zelo pogosto uporabljena v zvezi z mentalnim zdrav-
jem. Zaradi različnih pozitivnih učinkov je glasbena terapija na tem pod-
48 ročju postala ena izmed uveljavljenih oblik zdravljenja. Še posebej za

pediatrično populacijo ima izjemno motivacijsko noto, povezano z glas-
benimi interakcijami. To vodi do pozitivnih učinkov v povezavi z raz-
ličnimi psihiatričnimi diagnozami (Swedberg Yinger in Gooding, 2014).
Špela Loti Knoll, Ema Trček in Maja Otič rabe glasbe veliko prednost pri mladostnikih v bolnišnični psihiatrični
Michele Preyde idr. (2015) po anketiranju mladostnikov ugotavljajo, da
ima glasbena terapija pozitivne učinke na razpoloženje in anksioznost
pri mladost nikih v psihiatrični oskrbi. Poudarjajo, da ima zaradi upo-

obravnavi.
Skupni cilji bolnišničnega zdravljenja mladostnikov z vedenjskimi
in s psihiatričnimi težavami so aktivno sodelovanje pri terapijah, obvla-
dovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja (Swedberg Yinger
in Gooding, 2014). Amanda Rosado (2019) ugotavlja, da se s pomočjo
glasbene terapije pri pacientih spodbuja močna področja in pozitivno
spoprijemanje, kar lahko mladostnike pomembno podpre pri stabiliza-
ciji stanja ali morebitni premestitvi. Tudi Sarah McWaters idr. (2023)
ugotavljajo pozitivne spremembe po glasbenoterapevtskem procesu. Ve-
lika večina udeležencev je po procesu glasbene terapije dosegla pozitiv-
no vedenjsko stanje in višjo raven zavzetosti. Raziskovalci poudarjajo
pomen dostopnosti glasbene terapije za bolnike z vedenjskimi in s psi-
hiatričnimi težavami. Dodajajo, da je potreba po podpori in obravna-
vi oseb s težavami v duševnem zdravju vedno večja. Carina Freitas idr.
(2022) v pregledni raziskavi ugotavljajo, da se po procesu glasbene tera-
pije pri mladostnikih s psihiatričnimi obolenji pojavljajo izboljšanja na
področjih samospoštovanja, socialne vključenosti ter depresivnih in an-
ksioznih simptomov. Na podlagi izsledkov drugih raziskav ugotavljajo,
da je najpogosteje uporabljena metoda glasbena improvizacija, sledi-
jo različne receptivne in aktivne oblike, ki temeljijo na glasbenih prefe-
rencah mladostnikov. S tem se glasbeni terapevti osredotočajo tudi na
zadovoljevanje potreb slednjih po identiteti, občutku pripadnosti in av-
tonomiji. Uporaba improvizacije v procesu glasbene terapije spodbuja
ustvarjalnost in povezavo s čustvenim svetom, z mislimi in občutki, ki
jih ni mogoče izraziti na drugačen način (Møller idr., 2002). Shuai-Ting