Page 45 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

lastnih virov in potencialov (Bonde, 2019). Brynjulf Stige (2012) poudar-
ja, da ima glasbena terapija ključno vlogo pri oblikovanju interdiscipli-
narnega diskurza, saj povezuje področji glasbe in zdravja. Zdravstveno
muziciranje opredeljuje kot interdisciplinarno področje raziskav in prak-
se, znotraj katerega različni strokovnjaki razvijajo glasbene prakse, ki
spodbujajo zdravje v socialnem in zdravstvenem okolju. Abrams (2018) v
ospredje postavi odnos oz. pomen človeške dimenzije v glasbeni terapiji.
Vsak posameznik kot edinstveno bitje vstopa v proces terapije in ima kot
tak posebno moč ter svojstven potencial. Terapevtski odnos temelji na 45
prisotnosti, sočutju, svobodi, dostojanstvu in pravičnosti.
V nadaljevanju bomo predstavili ključna področja uporabe glasbe-
ne terapije v pediatričnem okolju – od neonatalogije in onkologije do
nevrološke rehabilitacije, psihiatrije in paliative – ter osvetlili njihove po-
sebnosti, izzive in terapevtske pristope, ki jih omogoča glasba.

Neonatalogija
Pomen glasbene terapije v neonatalni intenzivni negi raste. V luči novih
spoznanj v medicini in tehnoloških iznajdb se zvišuje stopnja živih nedo-
nošenih otrok (Stegemann idr., 2019). V izogib oz. minimiziranje krat-
koročnih in dolgoročnih učinkov prezgodnjega rojstva se zato v nego
vključujejo različne intervencije, ki so osmišljene okoli otroka, med kate-
rimi se pojavi tudi glasbena terapija (Bieleninik idr., 2016). Po svetu pos- Glasbena terapija v pediatričnem okolju – pregledna raziskava
ledično neonatalne enote povečujejo uporabo glasbenih intervencij in
med njimi tudi glasbene terapije (Van Der Heijden idr., 2016).
Glasbena terapija se v neonatalnem okolju osredotoča na informira-
no uporabo glasbe in terapevtskega odnosa. Skozi medij glasbe promo-
vira optimalni razvoj otroka in gradi stabilno vez med otrokom ter starši
oz. skrbniki (Bieleninik idr., 2016). Glasbeni terapevti to dosežejo preko
uporabe glasbil in svojega glasu na podlagi razmišljanja »manj je več«.
Posledično njihove glasbenoterapevtske intervencije v glavnem temeljijo
na uporabi njihovega glasu in glasbil z minimalnim številom sprememb
(ritmičnih in dinamičnih) ter na načinu uspavanke (Stegemann idr.,
2019). V pregledni raziskavi (Stegemann idr., 2019) so na podlagi različ-
nih raziskav ugotovili, da so učinki glasbene terapije številni. Uporaba
glasbene terapije zniža srčni utrip in dihalni ritem dojenčka. Izboljša nje-
gov spanec in zviša vnos zaužite hrane. Vpliva tudi tako, da na zmanjša
anksioznost matere ter zniža število dni, ki jih otrok preživi v bolnišnici.
Avtorji različnih člankov (Bieleninik idr., 2016; Papatzikis idr., 2024)
opozarjajo na pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale, kakšen dolgoroč-
ni vpliv ima glasbena terapija v neonatalnem obdobju. Na splošno lah-
ko rečemo, da je glasbena terapija učinkovita intervencija pri dojenčkih,