Page 34 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

in 20–30 odstotkov kositra, dodani pa so tudi svinec, nikelj, železo in
cink (Pesek in Bratina, 2016). Tudi zvok gonga proizvedemo z ustreznimi
udarjali. Zvoke teh instrumentov v zvočnih terapijah pogosto dopolnju-
jejo drugi manjši instrumenti, kot so šamanski boben, shruti box, ime-
novan tudi surpeti, didgeridoo, školjke, zvončki, ksilofoni, metalofoni,
kordofoni, litofoni. V različnih kombinacijah te instrumente uporabijo
zvočni terapevti ali izvajalci t. i. zvočnih kopeli, zvočnih meditacij, zvoč-
nih terapij, zvočnih seans, zvočnih tretmajev ali podobnih oblik zvočnih
34 interakcij, katerih namen je uporaba zvoka za namen sprostitve, obno-

vitve homeostaze, lajšanja bolečin ali pospeševanja zdravljenja udeležen-
cev (Andrews, 2004).
Zvočna terapija z akustičnimi instrumenti lahko poteka individual-
Ilonka Pucihar primeru najpogosteje tibetanske ali himalajske pojoče posode, polagajo
no ali skupinsko. Pri individualnih terapijah se lahko instrumenti, v tem
tudi na telo. V skupinskih terapijah pa se udeleženci uležejo na mehko
podlogo, če to ni možno, pa tudi sedijo oz. najdejo najoptimalnejši udo-
ben položaj. Nato se »kopajo« v zvokih, kot mnogi opisujejo izkušnjo, ki
je tako tudi dobila ime zvočna kopel (Goldsby in Goldsby, 2020).
Zvočne kopeli običajno trajajo približno 45 minut, vendar so lahko
tudi krajše ali bistveno daljše. Vključujejo več zaporednih delov, ki jih
vnaprej načrtuje izvajalec, vendar so na splošno rezultat improvizacije.
Pred začetkom se udeležencem zagotovi priprava na zvočno seanso skozi
pogovor, sproščujočo vadbo ali tudi zavestno dihanje. Naučijo se o mo-
žnih duševnih, čustvenih ali telesnih odzivih, ki se lahko pojavijo med
seanso. Terapevt jim tudi pojasni, da so te manifestacije normalne in da
se udeleženci lahko počutijo popolnoma varne (Pesek in Bratina, 2016).

Terapevtske aplikacije
»V vsej blaznosti današnjega kapitalistično usmerjenega časa s tolikimi
krizami, ki smo jim priča, tako na individualni kot kolektivni ravni« (Pu-
cihar, 2024, str. 2), težko zanikamo, da je naše življenje iz dneva v dan
napornejše in stresnejše. Kronični psihosocialni stres lahko označimo
celo kot potencialno katastrofo za javno zdravje, meni Juliet Hassard idr.
(2018). S stresom in z napetostjo so povezane bolezni srca, sladkorna bo-
lezen, odvisnosti in težave z duševnim zdravjem (Backe idr., 2011; Be-
lujon in Grace, 2011; Cooper, 2004; Richardson idr., 2012; Staufenbiel
idr., 2013; Thoits, 2010). Tudi hrup in svetlobno onesnaženje, ki ju vsak-
danje življenje še povečuje, povzročata stres, ki ga prejšnje generacije
niso doživljale. Tako se je morda danes, bolj kot kdaj koli prej, treba za-
vedati zvoka, ki nam ne dene dobro, in po drugi strani zdravilne moči
terapevtskega zvoka.