Page 30 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju
P. 30

na uporabo določenih kvalitetnih vibracijskih glasbenih instrumentov,
                     kot so tibetanske ali himalajske pojoče posode, kristalne posode in gongi.
                         Zvočna terapija je torej v primerjavi z glasbeno terapijo uporaba
                     kombinacije zvokov s poudarkom na zvočnih vibracijah in ne na določe-
                     nem ritmu ali melodiji. Tehnike zdravljenja z zvokom pa se osredotočajo
                     na zvočne vibracije ne le kot na slušne dražljaje, temveč tudi kot fizične
                     občutke (Bartel in Mosabbir, 2021). Zvok je namreč fizikalni pojav, na-
                     čela, ki so povezana z zaznavanjem zvoka, pa je mogoče razložiti tako s
         30          fizikalnimi kot tudi z biološkimi pojmi (Fauble, 2017), kar bo osvetlil nas-

                     lednji razdelek.

                     Delovanje zvoka
           Ilonka Pucihar  delcev ali teles. Prenaša se skozi trdne snovi, kot so kovina, les, membra-
                     Zvok je oblika energije, ki nastane zaradi vibracij, ki jih povzroči gibanje

                     ne, skozi tekočine, kot je voda, in skozi pline v zraku. Zvočne vibracije,
                     ki dosežejo naše uho, nastanejo zaradi gibanja delcev v zraku, ki obdaja
                     vir zvoka. Gibanje ali vibriranje delcev povzroča zvočne valove. Le-ti so
                     vzdolžni in potekajo v smeri širjenja vibracij. Višina zvoka je neposredno
                     povezana z njegovo frekvenco, ki je izražena s številom vibracij ali ciklov
                     na sekundo. Čim višja je višina zvoka, tem višja je njegova frekvenca, in
                     čim nižja je višina zvoka, tem nižja je njegova frekvenca. Človeško uho
                     lahko sliši zvoke s frekvenco od 20 do 20.000 ciklov ali hertzov (Hz) na
                     sekundo (Raghu, 2018).
                         Zvok organizira materijo (Stuart Reid, 2024), kar lahko opazujemo
                     in preučujemo tudi vizualno. Julija 1680 je angleški eksperimentalni fi-
                     lozof Robert Hooke potresel moko na majhen steklen krožnik in vzdolž
                     njegovega roba potegnil lok za violino. Ko je nadaljeval z gibanjem loka,
                     je opazil, da moka ni le letela s krožnika, temveč se je oblikovala v oval-
                     no obliko, ki se je preusmerila vzdolž površine, odvisno od tega, kako je
                     lok premikal po krožniku (Jardine, 2003). Približno 100 let pozneje je ta
                     pojav ponovno odkril nemški fizik Ernst F. F. Chladni, ki je postavil te-
                     melje za preučevanje akustike in fizike zvoka. Chladni je veliko svojih
                     poskusov posvetil pojavom resonance. Pri svojih poskusih je uporabljal
                     kovinske, t. i. Chladnijeve plošče, na katere je posipal droben pesek. Vir
                     zvoka je s kovinsko ploščo povezal preko valja. Ko je skozi posebno na-
                     pravo na ploščo poslal zvočne vibracije, je ta začela vibrirati. Zaradi
                     teh vibracij so se delci peska začeli premikati in oblikovati vzorce. Vsa-
                     ka frekvenca zvoka je ustvarila poseben vzorec na plošči. Ta poskus je
                     pomemben za razumevanje, kako se zvoki in vibracije razširjajo po po-
                     vršinah. Preučevanje valovanja, ki ga povezujemo z vzorci, ki jih rišejo
                     zvočni valovi na poti skozi prevodnik, imenujemo tudi cimatika (Raghu,
   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35