Page 29 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

dovzetnejše za težave z vibracijami kot betonske konstrukcije. Tudi v bol-
nišnicah je raven hrupa precej višja od priporočil Svetovne zdravstvene
organizacije za bolnišnične sobe, ki določajo < 35 dB (Greenfield idr.,
2020), in se obravnava negativno tako za paciente kot zaposlene (Cab-
rera in Lee, 2000; Falk in Woods, 1973; Greenfield idr., 2020; Hogan in
Harvey, 2015; Iyendo, 2016). Raven zvoka je pogosto nad priporočenimi
vrednostmi tudi na pediatričnih oddelkih ter vpliva na kakovost bivanja
staršev in otrok ter bolnišničnega osebja (Bevan idr., 2019; Daraiseh idr.,
2016; Kalvas in Harrison, 2024; Kawai idr., 2019; Oliveira idr., 2015). 29
Vse to kaže, da smo ljudje zelo dovzetni za zvočne vibracije, ki nas obda-
jajo, četudi se tega pogosto ne zavedamo.
Dobro počutje ljudi bi moralo biti v sodobnem svetu prednostna na-
loga (Duarte in Pereira, 2006). Tako kot so neprijetne vibracije lahko
škodljive in se jim je treba izogibati, so prijetne vibracije zdravilnih in-
strumentov lahko zelo blagodejne. Učinki zdravilnih glasbenih zvokov Zdravilna moč zvoka
lahko predstavljajo protiutež negativnim stranskim učinkom hrupa, po-
trjuje Olivea Dewhurst-Maddock (1993).
V luči tega je namen poglavja ovrednotiti vpliv zvoka na človeš-
ko telo in um ter preveriti njegove terapevtske potenciale. Zdravljenje z
zvokom je namreč eden od najstarejših načinov zdravljenja v zgodovi-
ni, njegove učinke pa potrjujeta tudi sodobna znanost in praksa (Hess,
2008). Zdravljenje s pomočjo zvoka, ki se pogosto imenuje zvočna tera-
pija , zvočna kopel ali zvočna meditacija, je specifična terapevtska teh-
1
nika integrativne medicine, ki uporablja vibracije (Goldsby idr., 2022).
Tesno se prepleta in v izrazoslovju pogosto tudi zamenjuje z glasbeno te-
rapijo, ki je klinična uporaba glasbe za terapevtsko obravnavo telesnih,
čustvenih, kognitivnih in socialnih potreb posameznikov s strani uspo-
sobljenih strokovnjakov, ki so končali usposabljanje na uradno certifici-
ranih programih glasbene terapije. Za razliko od glasbene terapije gre
pri zvočni terapiji predvsem za zavestno uporabo zvočnih frekvenc za
namene zdravljenja in z namenom, da se posameznik vrne v stanje har-
monije uma, telesa in duha. To je mogoče doseči z uporabo različnih
glasbil ali z generiranjem frekvenc na napravah, ki so bile izdelane po-
sebej za ta namen (Pesek in Bratina, 2016). V poglavju se osredotočamo

1 Uporaba izraza zvočna terapija je lahko neustrezna, ker ta izraz pogosto implicira,
da gre za strokovno voden in certificiran terapevtski postopek, kar pa ni vedno res. V
mnogih primerih dejavnosti, ki se označujejo kot zvočna terapija, izvajajo posamezni-
ki brez ustrezne terapevtske izobrazbe. Kljub temu pa se ta izraz uporablja zaradi po-
tencialne terapevtske učinkovitosti zvoka. Vsekakor je potrebna previdnost, ob zahtev-
nejših zdravstvenih težavah ali duševnih motnjah se je pred udeležbo na zvočni terapi-
ji treba posvetovati z zdravnikom.