Page 18 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

verskih, filozofskih in medicinskih konceptov, ki so poudarjali zvezo med
harmonijo zvoka in človekovim telesno-duševnim ravnovesjem.
V srednjeveških samostanih je glasba služila kot orodje za duhov-
no in telesno zdravje. Nemška benediktinska opatinja, mistikinja, vizio-
narka, skladateljica, naravoslovka, filozofinja, pesnica, zdravilka in ena
najvplivnejših žensk srednjega veka Hildegarda iz Bingna (1098–1179)
je skladala gregorijanske koralne napeve, za katere je verjela, da akti-
virajo »božjo iskro« v človeku. Njeno delo Symphonia armonie celestium re-
18 velationum vključuje himne, namenjene zdravljenju migren, depresije in

gastrointestinalnih motenj. Petje je bilo del dnevne rutine njenih paci-
entov (Lew Harder, 2017; Page, 2010). Poudariti velja, da so bile nje-
ne metode povezane s srednjeveško mistiko in ne s sodobno znanostjo.
Tina Bohak Adam uteho, prav tako so verovali v glasbeno sposobnost izganjanja zlih du-
Cerkveni zbori in gregorijanski koral so služili kot sredstvo za duhovno
hov (de la Motte-Haber, 1990). Gregorijanski koral je veljal za »duhovno
zdravilo«, saj je bil po mnenju teologov sestavljen iz intervalov, ki odra-
žajo nebesno matematiko (Callahan, 2000).
Veliki učenjaki in učitelji srednjega veka ter renesanse so se zavedali,
da je razumevanje glasbe bistveno za razumevanje vesolja in človeštva.
Renesančni humanist Marsilio Ficino (1433–1499) je razvil sistem
»astrološke muzikoterapije«, ki je združeval pitagorejsko harmonijo, ga-
lensko medicino in magijo. V delu De vita libri tres (1489) je trdil, da vsak
planet ustvarja specifične zvočne frekvence, ki vplivajo na človeka. Smi-
selno se zdi izpostaviti, da Ficino ni govoril o zvočnih frekvencah v so-
dobnem smislu, pač pa o simbolnih harmoničnih razmerjih. Bolnikom
je priporočal petje Orfejevih himn ob uri, ko je bila njihova rojstna zvez-
da v vzponu. Ta praksa je temeljila na prepričanju, da glasba prenaša
duha planetov skozi zrak v človekovo srce (Voss, 1992). Velja pripomniti,
da je Ficinova teorija o »planetarnih frekvencah« del renesančnega ne-
oplatonizma in ni znanstveno utemeljena po sodobnih merilih. Angleš-
ki skladatelj, pesnik in zdravnik Thomas Campion (1567–1620), znan
po svoji izvrstni liriki ter vokalnih delih, je v času vladanje Elizabete I. s
svojimi pesmimi zdravil depresijo in podobne bolezni (Dewhurst-Mad-
dock, 1999).
V baročnem obdobju se je glasbena terapija institucionalizirala.
V rimski bolnišnici Ospedale di Santo Spirito so leta 1600 namestili
orgle v glavno dvorano, kjer so bolniki vsak dan poslušali polifone mo-
tete. Arhivski zapisi omenjajo, da so »melodije Palestrine in Montever-
dija zmanjševale napade histerije in epilepsije« (The Open University,
b. l.). Angleški zdravnik Richard Browne je leta 1729 v delu Medici-
na Musica obravnaval vpliv glasbe na človeško telo, zlasti na živčevje,