Page 18 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju
P. 18

verskih, filozofskih in medicinskih konceptov, ki so poudarjali zvezo med
                     harmonijo zvoka in človekovim telesno-duševnim ravnovesjem.
                         V srednjeveških samostanih je glasba služila kot orodje za duhov-
                     no in telesno zdravje. Nemška benediktinska opatinja, mistikinja, vizio-
                     narka, skladateljica, naravoslovka, filozofinja, pesnica, zdravilka in ena
                     najvplivnejših žensk srednjega veka Hildegarda iz Bingna (1098–1179)
                     je skladala gregorijanske koralne napeve, za katere je verjela, da akti-
                     virajo »božjo iskro« v človeku. Njeno delo Symphonia armonie celestium re-
         18          velationum vključuje himne, namenjene zdravljenju migren, depresije in

                     gastrointestinalnih motenj. Petje je bilo del dnevne rutine njenih paci-
                     entov (Lew Harder, 2017; Page, 2010). Poudariti velja, da so bile nje-
                     ne metode povezane s srednjeveško mistiko in ne s sodobno znanostjo.
           Tina Bohak Adam  uteho, prav tako so verovali v glasbeno sposobnost izganjanja zlih du-
                     Cerkveni zbori in gregorijanski koral so služili kot sredstvo za duhovno
                     hov (de la Motte-Haber, 1990). Gregorijanski koral je veljal za »duhovno
                     zdravilo«, saj je bil po mnenju teologov sestavljen iz intervalov, ki odra-
                     žajo nebesno matematiko (Callahan, 2000).
                         Veliki učenjaki in učitelji srednjega veka ter renesanse so se zavedali,
                     da je razumevanje glasbe bistveno za razumevanje vesolja in človeštva.
                     Renesančni  humanist Marsilio  Ficino (1433–1499)  je  razvil  sistem
                     »astrološke muzikoterapije«, ki je združeval pitagorejsko harmonijo, ga-
                     lensko medicino in magijo. V delu De vita libri tres (1489) je trdil, da vsak
                     planet ustvarja specifične zvočne frekvence, ki vplivajo na človeka. Smi-
                     selno se zdi izpostaviti, da Ficino ni govoril o zvočnih frekvencah v so-
                     dobnem smislu, pač pa o simbolnih harmoničnih razmerjih. Bolnikom
                     je priporočal petje Orfejevih himn ob uri, ko je bila njihova rojstna zvez-
                     da v vzponu. Ta praksa je temeljila na prepričanju, da glasba prenaša
                     duha planetov skozi zrak v človekovo srce (Voss, 1992). Velja pripomniti,
                     da je Ficinova teorija o »planetarnih frekvencah« del renesančnega ne-
                     oplatonizma in ni znanstveno utemeljena po sodobnih merilih. Angleš-
                     ki skladatelj, pesnik in zdravnik Thomas Campion (1567–1620), znan
                     po svoji izvrstni liriki ter vokalnih delih, je v času vladanje Elizabete I. s
                     svojimi pesmimi zdravil depresijo in podobne bolezni (Dewhurst-Mad-
                     dock, 1999).
                         V  baročnem  obdobju  se  je  glasbena  terapija  institucionalizirala.
                     V  rimski  bolnišnici Ospedale  di  Santo  Spirito so  leta  1600  namestili
                     orgle v glavno dvorano, kjer so bolniki vsak dan poslušali polifone mo-
                     tete. Arhivski zapisi omenjajo, da so »melodije Palestrine in Montever-
                     dija zmanjševale napade histerije in epilepsije« (The Open University,
                     b.  l.).  Angleški  zdravnik Richard  Browne je  leta  1729  v  delu Medici-
                     na Musica obravnaval vpliv glasbe na človeško telo, zlasti na živčevje,
   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23