Page 17 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

katarzično funkcijo. Antični misleci so verjeli v neposredno povezavo
med glasbenimi modalitetami in čustvenimi stanji, pri čemer so določe-
ne lestvice primerjali s človekovimi temperamenti (de la Motte-Haber,
1990). Filozofi, kot sta Pitagora in Platon, so razvili teorijo etosa glas-
be, ki je predpostavljala, da različni glasbeni načini (modusi) povzročajo
specifične psihološke in fiziološke učinke na poslušalca. Pitagora je pre-
učeval matematične proporce intervalov, trdeč, da harmonija uravnava
telesne tekočine (humorje) in duševno stabilnost (Carroll, 2011), Hipokrat
pa je poslušanje glasbe svetoval za lajšanje histerije (Murgul, 2022; Tha- 17
ut, 2015). Aristotel je v svojem temeljnem delu o pesniški umetnosti z
naslovom Poetika (ok. 335 pr. n. št.) utemeljil koncept katarze – čustve-
nega očiščenja skozi tragedijo, kjer je glasba sprožala sprostitev strahu
in žalosti, v Politiki pa je poudarjal, da ritmični vzorci vplivajo na psiho-
fiziologijo, kar je postalo osnova za sodobno glasbeno terapijo (Carroll,
2011). V temeljni filozofski razpravi o naravi duše in njenem odnosu do
telesa z naslovom De Anima (ok. 350 pr. n. št.) je opisal, kako lahko glasba
vzbudi močna čustva in očisti dušo. Glasba je bila uporabljena za izbolj-
šanje prebave, zdravljenje duševnih motenj in spodbujanje spanja (Hsu,
2021; Meymandi, 2009; Polansky, 2007; Thaut, 2015). Na podlagi zapi- Glasba kot sredstvo zdravljenja – historični vidik
sanega ugotavljamo, da je v tem obdobju mogoče zaznati zametke glas-
bene terapije.
Tudi v starodavni kitajski medicini je bila glasba sistematično pove-
zana z zdravjem. Pet osnovnih tonov je simboliziralo pet elementov (les,
ogenj, zemlja, kovina, voda), pet organov in pet osnovnih čustev. Glasba
je bila uporabljena za vzpostavljanje ravnovesja v telesu in duhu, kar je
bilo po kitajski filozofiji bistvenega pomena za zdravje. Ta povezava med
glasbo, naravo in zdravjem je bila vgrajena v tradicionalno kitajsko me-
dicino ter je vplivala tudi na druge azijske kulture. Konfucijanski zapisi
omenjajo, da je glasba »usmerjala srce« in preprečevala bolezni z vzpos-
tavitvijo harmonije med človekom ter kozmosom (Huang, 2024).
Prav tako je bila glasba sredstvo zdravljenja posameznikov in skup-
nosti pri avtohtonih ljudstvih, od Amazonije do Avstralije. Najštevilčnej-
še staroselsko ljudstvo v ZDA Navajo je uporabljalo pesmi peščenih
slik za obnovo duhovne integritete, medtem ko so avstralski Aborigini z
didžeridujem posnemali zvoke narave, da bi vzpostavili povezavo s t. i.
»časom sanj«. Raziskave potrjujejo, da so ti rituali sprožali izločanje en-
dorfinov in zmanjšanje kortizola (Thaut, 2015).

Srednji vek, renesansa in barok
Glasba je imela ključno vlogo v zdravstvenih praksah evropskih družb
od srednjega veka do baroka. Njena uporaba je temeljila na prepletanju