Page 15 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

razvijali tudi racionalnejši pristopi, ki so vključevali glasbo kot del ce-
lostnega zdravljenja (Thaut, 2015).
Skozi čas se je razumevanje zdravilnih učinkov glasbe poglablja-
lo, kar je omogočilo razvoj znanstveno podprtih pristopov. Sistematič-
ne raziskave o učinkih glasbe na fiziološke procese so se začele konec 19.
stoletja. Že takrat so znanstveniki dokazali, da poslušanje glasbe lahko
zniža krvni tlak, upočasni srčni utrip in okrepi delovanje parasimpatič-
nega živčnega sistema, kar pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje
(Meymandi, 2009). V 20. stoletju je glasbena terapija postala predmet 15
znanstvenega preučevanja in se razvila v priznano terapevtsko metodo,
ki se uporablja v medicini, psihiatriji in rehabilitaciji (Korenjak, 2018).
Danes številne raziskave potrjujejo, da glasba pozitivno vpliva na
okrevanje po nevroloških obolenjih, zmanjšuje anksioznost, bolečino in
stres ter izboljšuje kognitivne in motorične sposobnosti (Victor, 2023;
Zhi idr., 2024). Glasba je skozi zgodovino prešla pot od mističnega in ri-
tualnega sredstva do znanstveno utemeljenega terapevtskega orodja, ki
še danes pomembno prispeva k zdravju in dobremu počutju posamezni-
ka ter družbe (Thaut, 2015; Zhi idr., 2024). Ob tem ne smemo pozabiti
na metodološke izzive in kritično presojo pri interpretaciji arheoloških, Glasba kot sredstvo zdravljenja – historični vidik
antropoloških ter zgodovinskih virov zaradi omejenosti virov in nevar-
nosti anahronizmov.
V nadaljevanju bomo podrobneje osvetlili ključne zgodovinske mej-
nike, razvoj glasbene terapije in sodobne znanstvene ugotovitve o nje-
nem vplivu na zdravje.
Pradavnina in starodavne civilizacije
Glasba je bila že od najzgodnejših obdobij človeške zgodovine neločljivo
povezana z zdravljenjem, obredi in duhovnostjo. V različnih kulturah in
civilizacijah so ji pripisovali moč, da pomembno vpliva na telesno in du-
ševno zdravje, celo odganja zle duhove, pomaga pri premagovanju bo-
lezni in duševnih stisk ter tako prispeva k dobremu počutju posameznika
in skupnosti (Hsu, 2021; Meymandi, 2009).
Najstarejši znani glasbeni instrument, neandertalčeva piščal, pred-
stavlja ključen dokaz o uporabi glasbe v pradavnini. Najdena je bila med
arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega na Slo-
venskem in je datirana v obdobje pred 60.000 leti. Je izdelek neander-
talca. Izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda je s štirimi
luknjami sicer predmet razprav o namenu, vendar eksperimentalne re-
konstrukcije potrjujejo, da je sposobna proizvajati diatonične tone, kar
nakazuje namerno uporabo v obrednih ali komunikacijskih kontekstih
(Narodni muzej Slovenije, b. l.). Ta najdba, skupaj s prazgodovinskimi