Page 22 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju

mož ganske centre nagrajevanja, kot je nucleus accumbens, kar sproži izlo-
čanje dopamina in posledično analgetični učinek, zlasti pri kroničnih
bolečinah (Kamioka idr., 2014; Pando-Naude idr., 2019). Metaanalize
so potrdile, da glasbena terapija po operacijah zmanjša potrebo po opio-
idnih analgetikih za skoraj tretjino v primerjavi s kontrolnimi skupinami
(Patiyal idr., 2021). Pri bolnikih s fibromialgijo so znanstveniki doka-
zali, da glasba zmanjša funkcionalno povezljivost med bolečinskimi in
čustvenimi možganskimi omrežji, kar vodi v zmanjšanje subjektivnega
22 občutka bolečine (Pando-Naude idr., 2019). Najnovejši trendi vključujejo

razvoj glasbenih sistemov biofeedback (angl.), ki v realnem času prilagaja-
jo glasbene parametre glede na fiziološke odzive (npr. srčni utrip, kož-
na prevodnost), kar omogoča izjemno individualizirano terapijo (Jiao,
Tina Bohak Adam (angl. auditory cueing) in audio-biofeedback (angl.) pomembno izboljšata mo-
2025). Klinične raziskave so pokazale, da ritmično zvočno usmerjanje
torične funkcije pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, vključno z izbolj-
šanjem ravnotežja, hoje in psihosocialnih kazalnikov kakovosti življenja
(Mirelman idr., 2011). Metaanalize več kot 50 raziskav potrjujejo, da rit-
mična glasba in zvočni dražljaji pomembno izboljšajo hitrost hoje in dol-
žino koraka ter zmanjšajo tveganje padcev pri tej populaciji (Ghai idr.,
2018). Sodobne raziskave jasno potrjujejo, da ima glasba pomembno vlo-
go pri lajšanju bolečine, izboljšanju motoričnih funkcij in splošnem po-
čutju bolnikov. Napredek v nevroznanosti in razvoj novih tehnologij, kot
so sistemi biofeedback, omogočata vse bolj individualizirane in učinkovi-
tejše terapevtske pristope. Glasba tako ostaja dragoceno in znanstve-
no podprto orodje v sodobni rehabilitaciji ter pri zdravljenju različnih
zdrav stvenih stanj.

Sklep
Zgodovinski pregled glasbe kot terapevtskega sredstva razkriva njeno iz-
jemno vlogo v različnih civilizacijskih kontekstih, od prazgodovinskih
ritualov do sodobnih kliničnih aplikacij. Arheološke in zgodovinske evi-
dence pričajo o tem, da so stare kulture glasbi pripisovale pomembno
mesto pri vzdrževanju telesnega in duševnega ravnovesja, pri čemer so
zvok pogosto razumeli kot most med materialnim in transcendentnim.
Skozi stoletja se je razumevanje terapevtskih učinkov glasbe razvijalo od
intuitivnih in mističnih razlag k empirično podprtim znanstvenim para-
digmam, kar je omogočilo razsvetljenstvo in kasnejši razvoj eksperimen-
talnih metod. Prehod v 20. stoletje je zaznamovala institucionalizacija
in profesionalizacija glasbene terapije, ki temelji na interdisciplinarnem
sodelovanju med medicino, psihologijo, nevroznanostjo in glasbeno
umetnostjo. Sodobne raziskave potrjujejo učinkovitost glasbe na različnih