Page 21 - Glasba zdravi: vloga glasbe v pediatričnem okolju
P. 21

potencial glasbe, ključen za profesionalizacijo glasbene terapije. Ameriš-
           ki psiholog in profesor Everett Thayer Gaston (1901–1970) je v 40. letih
           20. stoletja kot profesor glasbene vzgoje in direktor (vodja) prvega univer-
           zitetnega programa glasbene terapije na Univerzi v Kansasu zasnoval
           tri temeljna načela sodobne glasbene terapije, in sicer vzpostavljanje (ali
           ponovno vzpostavljanje) medosebnih odnosov, krepitev samospoštovanja
           skozi samoaktualizacijo ter uporabo ritma kot sredstva za energizacijo in
           vzpostavljanje reda. Poudarjal je, da glasba omogoča varno, neogrožujo-
           čo izmenjavo čustev in občutkov, kar je še posebej pomembno pri delu z   21
           ranljivimi skupinami. Velja za enega najpomembnejših pionirjev glasbe-
           ne terapije v Združenih državah Amerike, saj so pod njegovim vodstvom
           nastali prvi univerzitetni programi za glasbeno terapijo (na Michigan
           State University, University of Kansas, Chicago Musical College idr.),
           kar je disciplino utrdilo kot kredibilno in znanstveno podprto področje.
           Leta 1968 je napisal prvo temeljno strokovno knjigo na tem področju z
           naslovom Music in Therapy. Gastona pogosto imenujejo »oče glasbene te-
           rapije« v ZDA, saj je bil ključen pri ustanovitvi prvega strokovnega zdru-
           ženja (National Association for Music Therapy) leta 1950 in je s svojim
           raziskovalnim delom ter z izobraževanjem odločilno prispeval k razvo-  Glasba kot sredstvo zdravljenja – historični vidik
           ju in profesionalizaciji glasbene terapije kot znanstvene discipline (Ame-
           rican Music Therapy Association, b. l.-a).
               V 50. in 60. letih 20. stoletja sta ameriški skladatelj, pianist in glas-
           beni terapevt Paul Nordoff (1909–1977) ter britanski specialni pedagog
           in glasbeni terapevt Clive Robbins (1927–2011) razvila metodo ustvarjal-
           ne glasbene terapije, ki temelji na improvizaciji v realnem času in indivi-
           dualiziranem pristopu. Njuna pionirska raziskava z otroki z avtizmom
           (od leta 1962 dalje na Univerzi v Pensilvaniji) je pokazala izjemno izbolj-
           šanje verbalne komunikacije in socialnih veščin, kar je vodilo do prvega
           večjega financiranja s strani National Institute of Mental Health za raz-
           iskave na tem področju. Nordoff in Robbins sta s številnimi publikacija-
           mi, predavanji in praktičnimi delavnicami v ZDA ter Evropi postavila
           temelje  sodobnim  skupnostnim  in  specialnopedagoškim  glasbenotera-
           pevtskim programom (Nordoff-Robbins Music Therapy Foundation, b.
           l.). Leta 1965 sta ustanovila prvi mobilni glasbenoterapevtski program
           v Veliki Britaniji, ki je služil kot model za sodobne skupnostne projekte
           (Nordoff and Robbins, b. l.).


           Sodobnost
           Z razvojem nevroznanosti v zadnjih desetletjih so raziskave s funkcij-
           sko magnetno resonanco (fMRI) razkrile, da poslušanje glasbe aktivira
   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26