Page 400 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Nataša Pivk, Nives Kovač in Nataša Dolenc

iz prejšnjih odgovorov. Ta ugotovitev je v skladu z raziskavami, ki opozarjajo,
da ustrezna materialna opremljenost pomembno vpliva na kakovost naravo-
slovnega izobraževanja v predšolskem obdobju (Fleer, 2011; Worth in Groll-
man, 2003).
Občutek nekompetentnosti pri izvajanju naravoslovnih vsebin je navedlo
18,0 anketiranih, kar lahko kaže na pomanjkljivo strokovno samozavest oz.
nezadostno znanje. Pomanjkanje vsebin s področja narave med izobraževa-
njem navaja le 6,3 anketiranih, zato predvidevamo, da je večina med izo-
braževanjem pridobila dovolj znanja s tega področja. Pomanjkanje pobud
s strani otrok kot razlog navaja 16,5 anketiranih, kar kaže na načrtovanje
dejavnosti, ki temelji na interesih otrok. Čeprav je tak pristop v skladu s so-
dobnimi pedagoškimi smernicami, pa lahko pomeni tudi, da vzgojitelji vča-
sih ne prepoznajo ali ne spodbudijo dovolj otrokove naravne radovednosti v
zvezi z naravoslovnimi vsebinami. Le majhen delež vzgojiteljev (3,5) je na-
vedel, da za izvajanje naravoslovnih dejavnosti nimajo interesa, kar potrjuje
visoko stopnjo profesionalne angažiranosti pri večini anketiranih. Kategorijo
»Drugo« je izbralo 12,2 anketiranih. Dva najpogostejša zapisana razloga za
manj pogosto izvajanje sta delo v prvem starostnem obdobju ter obsežnost
projektov, ki jih morajo izvajati.
Rezultati potrjujejo, da se anketirani zavedajo ključnih dejavnikov, ki vpli-
vajo na izvajanje naravoslovnih dejavnosti, ter da so njihovi želje in interesi
usklajeni z obstoječimi strokovnimi smernicami. Jurka Lepičnik-Vodopivec
(2006) navaja, da so stimulativno okolje, ki spodbuja otrokov razvoj, ustrezna
izobrazba in osebne značilnosti vzgojitelja pomembni dejavniki pri vključe-
vanju naravoslovnih vsebin v izobraževalni proces.
Rezultati tako opozarjajo na potrebo po nadaljnjem strokovnem usposab-
ljanju, izboljšanju materialnih pogojev in večji podpori vzgojiteljem pri ra-
zvoju kompetenc za kakovostno naravoslovno vzgojo v vrtcu.

Strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev in samoocena kompetentnosti
na področju narave
Vzgojitelji se morajo kontinuirano strokovno izpopolnjevati, saj lahko le s
sprotnim nadgrajevanjem znanja izbirajo primerne didaktične pristope in iz-
vajajo kakovostne, razvojno spodbudne dejavnosti (Papotnik idr., 2005). Ana-
liza pogostosti udeležbe v dodatnih izobraževanjih po posameznih kuriku-
larnih področjih (preglednica 9) kaže na določene razlike.
Najpogosteje se udeležujejo izobraževanj s področij gibanja (M =2,56),je-
zika (M =2,54) in umetnosti (M = 2,43), kar potrjuje tudi relativno višji delež
tistih, ki se izobražujejo večkrat letno. Udeležba na izobraževanjih s področja

400